Pastorala športa

18.7.2024 Pastorala, Šport

Letošnje poletje se odvija v znamenju velikih športni dogodkov v Evropi in svetu. V času počitnic ljudje več pozornosti namenjajo tudi gibanju in športni dejavnosti. Za ljudi vseh starosti je primerna športna vadba pripomoček za vzdrževanje telesnega in duševnega zdravja. Ob tem človek oblikuje tudi druge vrednote. Šport je zato danes dejavnost, ki je v družbi zelo cenjena ter vključuje najširše skupine ljudi in organizacij. To vpliva tudi na pastoralno razmišljanje in načrtovanje.

V pastoralnem smislu je šport dejavnost, ki vključuje predvsem mlade. Za mlade je pastoralni center, v katerem se morejo udeleževati treningov in tekmovanj kraj, kjer na krščanski način spoznavajo vrednost telesnega in duševnega napora, sodelovanja ter sprejemanja tako zmag kakor tudi porazov. Cerkev namenja pozornost pastoralni dejavnosti v športu in v ta namen organizira srečanja pastoralnih delavcev na področju športa.

Nedavno je Dikasterij za kulturo in vzgojo v Rimu organiziral srečanje delegatov škofovskih konferenc za pastoralo športa. Na njem so spregovorili o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti v pastorali športa.

Cerkev je bila od svojih začetkov vedno neposredno ali posredno povezana s športom. Navedbe v povezavi s športom je mogoče najti v pismih apostola Pavla, v spisih cerkvenih očetov, v srednjeveških koncilskih odlokih, v pedagoških dokumentih redovnih ustanov v moderni dobi in v papeških izjavah danes. Pastoralna skrb za šport je bila omenjena v izrecnem pozivu Janeza Pavla II. leta 1989, ki ga je podal v okviru kongresa o "športu, etiki in veri". Povabil je k poglobljenemu razmisleku o športu, da bi ta dosegal cilje vzgoje, zlasti pri mladih. Za to pa bi bilo potrebno imeti pastoralne programe in pa športne dejavnosti, v katerih bo prostor za vrednote življenja in upanja. Po letu 2022, z reformo Rimske kurije, odsek za pastoralo športa deluje v Dikasteriju za kulturo in vzgojo

Danes so v krajevnih Cerkvah tri vrste stanj glede športne pastorale. So krajevne Cerkve, v katerih pastorala športa praktično ne obstaja, saj škofovska konferenca nima pisarne ali delegata, odgovornega za to pastoralno stvarnost. Druga vrsta stanja je tam, kjer v okviru Cerkve obstaja delna športna pastorala; to pomeni, da ni strukturirane športne pastorale, ampak občasne dejavnosti, povezane z drugo pastoralno dinamiko (npr. s skavti, mladinskimi skupinami, katehezo, poletnimi oratoriji ...). Tretjo vrsto stanja imamo tam, kjer so izdelali pastoralni program za šport in imajo tudi ustrezne strukture ter voditelje. 

Med pojavi v današnjem času velja omeniti tudi prisotnost vere v športnih dogodkih. V državah, kjer je sekularizacija družbe močna, se pojavlja težnja po blokiranju prisotnosti verske tematike v športu. Dogaja se, da so športniki in trenerji zaradi svojih intervjujev, v katerih govorijo o veri, deležni povračilnih ukrepov. Prevladuje misel, da je »šport namenjen vsem in da vera nanj ne sme vplivati«. Po drugi strani pa številni poklicni športniki iščejo duhovno podporo pri verskih skupnostih. Bilo je tudi nekaj spreobrnjenj v katolištvo in to prav zaradi duhovne podpore, ki so jo športniki prejeli od katoliških duhovnikov.

Med predlogi, kako naj bi se pastoralna skrb na področju športa krepila v prihodnje, so omenjena različna področja. Delegati za pastoralo športa menijo, da bo treba še naprej poglabljati specifične značilnosti pastorale športa, da bi se razvijala kot avtonomna veja pastorala, saj ima posebno metodo, udeležence in kraje delovanja. Prav tako si želijo širiti mrežo sodelavcev v krajevnih Cerkvah in na ravni vesoljne Cerkve. Objavljati bi bilo treba znanstvenoraziskovalne članke o športu, a tudi objavljati pričevanja športnikov na družbenih omrežjih. Tudi same športnike bo potrebno še bolj obveščati o obstoju športne pastorale in ponudbi duhovnega spremljanja. Želijo si vložiti več časa in truda na področju spremljanja športnikov; zavedajo se, kako pomembno je biti ob športniku v pomembnih trenutkih osebnega življenja (npr. ob poroki, rojstvu otroka, bolezni ali smrti družinskega člana, finančni krizi, depresiji, poškodbi ...), ter si vzeti čas in mu prisluhniti. Na srečanju delegatov za pastoralo športa je bila izražena tudi želja, da bi Cerkev pripravila ustrezne bogoslužne prilagoditve besedil za uporabo ob športnem dogodku, na primer blagoslovu športnikov, maši za športnike, romanju za športnike.