S papežem Frančiškom se je danes srečalo približno 130 škofov, ki so bili imenovani v zadnjem letu. Med njimi so bili tudi ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl in ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar. Sveti oče je v govoru spregovoril o štirih potezah škofa: škof je priča Vstalega; je pedagog, duhovni voditelj in katehist; je mistagog in je misijonar.

Škofje – pričevalci Vstalega
»Ste škofje Cerkve, pred kratkim poklicani in posvečeni. Prišli ste iz neponovljivega srečanja z Vstalim. Ko ste stopali čez zidove svoje nemoči, vas je On dohitel s svojo navzočnostjo,« je začel svoj nagovor papež Frančišek. Poudaril je, da so škofje »priče Vstalega«. To je njihova prva in nenadomestljiva naloga. Zaupano jim je oznanjevanje stvarnosti, ki podpira vso zgradbo Cerkve: »Jezus je Vstali! Bog Oče je Jezusa obudil od mrtvih! Tudi mi bomo vstali s Kristusom.« Po Frančiškovih besedah to ni ne očitno ne jasno sporočilo. Svet je namreč tako zadovoljen – vsaj na videz – s tem, da si lahko zagotovi, kar mu koristi, in zaduši vprašanje o tistem, kar je dokončno. Papež je navedel izzive današnjega časa, kot so globalizacija, migracija, naravno okolje, dostojanstvo in prihodnost človeškega dela, opustošenje odnosov, zapiranje vase, izgubljenost mladih in osamljenost starih. Zatem pa škofe pozval k veselju: »Tudi vi se veselite, medtem ko se razdajate za svoje krajevne Cerkve … Vedno se spominjajte, da vas varuje evangelij. In zato se ne bojte podati kamor koli in se zadrževati pri tistih, ki vam jih je zaupal Gospod.« Škofje se naj varujejo pred zanemarjanjem raznovrstnih in posameznih stvarnosti svoje črede, naj ne odrekajo srečanj, naj ne varčujejo z oznanjevanjem žive Gospodove besede in naj vse pošiljajo v misijone.

Škofje – pedagogi, duhovni vodje in katehisti
Papež je v nadaljevanju škofe pozval, naj so pedagogi, duhovni vodje in katehisti vsem, ki »obiskujejo njihove skupnosti in pristopajo k evharistiji«. Vodijo naj jih k poznavanju skrivnosti, ki jo izpovedujejo, k sijaju skritega obličja Besede, ki so se jo morda lena navadili poslušati, ne da bi dojeli njeno moč. Ponovno je izpostavil veselje, ki razvnema in očara: »Brez veselja krščanstvo propada v goli naporu. Skrbite za svoje duhovnike, da bodo med ljudmi prebudili to čarobnost Boga in bodo tako vedno hoteli ostati v Njegovi navzočnosti; da bodo čutili hrepenenje po njegovi družbi in ne bodo želeli drugega, kot vrniti se pred Njega.«

Škofje – mistagogi
Govoreč o škofu mistagogu, je papež spomnil na »krščene osebe, ki pa ne živijo zahtev krsta«. »Bodite škofje, ki so zmožni prestreči njihovo pot. Tudi vi postanite na videz izgubljeni popotniki. Vprašajte se, kaj se je zgodilo v Jeruzalemu njihovega življenja in diskretno pustite, da se njihovo premraženo srce da duška. Ne pohujšujte se nad njihovo bolečino ali razočaranji,« je povedal sveti oče. Škofje naj ne pozabijo, da so že prej poznali Gospoda, a so se jim zatemnile oči: »Pomagajte jim spoznati Gospoda, da bodo imeli moč vrniti se v Jeruzalem.«

Škofje – misijonarji
Škofje so prav tako misijonarji zastonjske Božje rešitve. Zato naj iščejo tistega, ki ne pozna Jezusa ali ga je vedno zavračal. »Pojdite v njihovo smer. Zaustavite se pred njimi in brez strahu ali zadrege poglejte, na katera drevesa so se povzpeli,« je spodbudil Frančišek. Škofje naj se ne bojijo povabiti jih, da takoj stopijo dol, kajti Gospod želi danes priti v njihovo hišo. »Ko bodo v nas videli Gospoda, se bodo morda opogumili in odgovorili na božje povabilo. In ko se bo to zgodilo, bodo naše skupnosti obogatene s tistim, kar oni lahko podelijo z nami, in naše srce pastirjev se bo razveselilo in ponavljajo: Danes je v to hišo prišla rešitev.

Vir: Radio Vatikan.