Kot »duhovni oče« Komisije pravičnost in mir ste dolga leta budno spremljali dogajanje v naši družbi in se vedno znova, kot je pokazala zgodovina, povsem ustrezno odzvali v blagor Resnice in pravega človeškega. Taka je vaša drža tudi danes. Kaj vam je pri tem osnovno vodilo?
Osnovno vodilo za sožitje v sodobni družbi je celovito spoštovanje človekovih pravic in pravični medčloveški odnosi med ljudmi. Gre za medsebojno spoštovanje in ne samo za strpnost ali toleranco. Če nekoga samo toleriramo, imamo še vedno do njega odklonilen odnos. Z njim samo potrpimo, se pravi, da ga pravzaprav ne maramo. S prijateljem ne potrpimo, njega se veselimo. Samo medsebojno spoštovanje ustvarja ozračje zaupanja in sodelovanja v miru in sožitju. Brez pravičnosti in medsebojnega spoštovanja ni miru, ampak prevladuje nasilje, strah in nezaupanje.

Kaj vam je pri človeku in v njegovih odnosih najbolj sveto?
Človekova vest. Vsak človek mora imeti možnost in pravico, da ravna po svoji vesti, tako kot je prav in pošteno, tako kot mu narekujejo njegove najvišje vrednote. Najhujše nasilje je nasilje nad vestjo, ko so ljudje primorani ravnati v nasprotju s tistim, kar čutijo, da je prav.
Človek, ki tepta svojo vest, ki nima več vrednot ali jih krši, ne spoštuje več samega sebe, sebe zavrže in se izgubi. Tak je tudi lahek plen različnih mogotcev, ki z njim manipulirajo za svojo korist. Zato je treba ljudem omogočiti, da živijo po najvišjih idealih, ker bodo samo tako pokončni ljudje.

Je mogoče to, kar je ljudem sveto in najvišja vrednota, uporabiti za satiro, lahko postane snov za karikaturo? Mnogi to počno v imenu umetnosti, se vam zdi to na mestu in primerno?
Vse je mogoče zlorabiti, celo najbolj osnovne življenjske dejavnosti: hrano, pijačo, spolnost, govor, svobodo … Do zlorabe prihaja, ko več ne vemo, čemu naj uporaba teh dobrin služi, ko služi samo še sami sebi: nažiranje, opijanjanje, uživaštvo, »nakladanje«, samovolja … Namen vsake dejavnosti ( hranjenje, govorjenje) postavlja le-tej tudi meje, smer in smisel (hranimo se za preživljanje in ne da se »bašemo«). Tudi svobodni nismo samo zato, da bi bili svobodni, da bi delali, kar se nam zljubi. Svoboda ima svoj cilj in namen: našo moralnost. Če bi namreč ne bili svobodni, bi ne mogli biti moralna bitja, ker moralno dobro dejanje predpostavlja svobodno odločitev zanj. Svoboda govora ima v demokratični družbi izjemno pomembno vlogo. Z njo vsestransko in z različnih zornih kotov obveščamo ljudi, da lahko razumno in odgovorno odločajo o skupnih zadevah. Ne govorimo zato, da bi govorili kar koli, ampak zato, da sporočamo resnico in da komuniciramo med seboj, da vzpostavljamo vezi sodelovanja in sožitja. To je prvotni in osnovni namen govorjenja, jezika.

...

Nadaljevanje na spletni izdaji revije Misijonska obzorja