Odgovori na novinarska vprašanja o obdavčitvi cerkenih nepremičnin

23.10.2018

Radio Ognjišče

Spoštovani!
Prosim za odgovore na naslednja vprašanja oziroma sogovornika na to temo.
Začenja se koalicijsko usklajevanje osnutka zakona o davku na nepremičnine. Glede na to, da je Katoliška cerkev največji posamični lastnik nepremičnin, kakšno je stališče Cerkve do obdavčitve cerkvenih nepremičnin?
Kakšna je obdavčitev cerkvenih nepremičnin sedaj?
Kakšna je praksa obdavčitve cerkvenih nepremičnin v tujini?
Ali so se predstavniki Cerkve o tem novem zakonu že kaj pogovarjali s pristojnimi na vladi?
Kaj bi za Cerkev pomenilo obdavčitev vseh nepremičnin, ki so v njeni lasti?


Spoštovani,

zahvaljujemo se vam za vaša vprašanja in vam pošiljamo odgovore.

Začenja se koalicijsko usklajevanje osnutka zakona o davku na nepremičnine. Glede na to, da je Katoliška cerkev največji posamični lastnik nepremičnin, kakšno je stališče Cerkve do obdavčitve cerkvenih nepremičnin?
Sporočamo vam, da s predlogom Zakona o davku na nepremičnine nismo seznanjeni in ga zato ne moremo komentirati. Prav tako nas vlada oz. Ministrstvo za finance do sedaj še ni povabilo k predstavitvi naših stališč do uvedbe tovrstnega zakona.
Stališče do davka na nepremičnine je SŠK zavzela že leta 2013 ob poskusu uvedbe davka na nepremičnine verskih skupnosti in so dostopna na spodnji povezavi (leto 2013, točke 14., 18. - 20.): https://katoliska-cerkev.si/odgovori-na-novinarska-vprasanja-seznam

Kakšna je obdavčitev cerkvenih nepremičnin sedaj?
Cerkvene ustanove kot pravne osebe zasebnega prava plačujejo naslednje davke in prispevke v povezavi z nepremičninami:

  • Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, razen za cerkve.
  • Davek ob prodaji nepremičnin.
  • Prispevek za vzdrževanje gozdnih cest (lastniki gozdov).
  • 22 % DDV pri nakupih opreme, obnovi nepremičnin, tudi cerkva, itd. Ker cerkvene ustanove niso zavezanke za DDV, plačanega DDV-ja ne dobijo povrnjenega.
  • Davek na promet nepremičnin (ZDPN).

Po Zakonu o davku na promet nepremičnin (ZDPN) je Katoliška Cerkev zavezanka za davek na promet nepremičnin, še več, zavezanka je celo, če razpolaga z nepremičninami, ki imajo status kulturnega spomenika, ob pogoju, da le-ta javnosti ni dostopen. Zakon na ta način varuje javni interes, ki se kaže v dostopnosti kulturnega spomenika.

Še vedno veljavne določbe šestega poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 določajo, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne plačuje za stavbe verskih skupnosti, ki jih le-te uporabljajo za versko dejavnost. Verske skupnosti so torej oproščene plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, vendar samo za tista zemljišča, ki jih uporabljajo za versko dejavnost. Nadomestila se ne plačuje tudi za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, pa tudi ne za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje.

Kakšna je praksa obdavčitve cerkvenih nepremičnin v tujini?
Iz študije Državnega zbrora RS (Obdavčitev sakralnih objektov v državah članicah EU, z dne 15.10.2013) izhaja, da objekti za versko dejavnost niso obdavčeni z davkom na nepremičnine.
Nepremičnine so oproščene povsod, razen na Danskem in Finskem, kjer obstaja državna cerkev ter na Irskem in v Litvi, kjer pa imajo drugačno zakonsko ureditev oz. država financira versko dejavnost in cerkvam ter drugim verskim skupnostim namenja sredstva tudi za poplačilo davka.

Ali so se predstavniki Cerkve o tem novem zakonu že kaj pogovarjali s pristojnimi na vladi?
Predstavniki Cerkve se v zvezi z novim zakonom niso pogovarjali s pristojnimi na vladi.

Kaj bi za Cerkev pomenilo obdavčitev vseh nepremičnin, ki so v njeni lasti?
Dodatno obdavčitev nepremičnin verskih skupnosti ocenjujemo kot diskriminatorno in neupravičeno, zato ker slovenski katoličani že skrbijo za vzdrževanje cerkvenih nepremičnin s prostovoljnimi darovi in svojim delom. V cerkvenih nepremičninah se večinoma opravlja nepridobitna dejavnost, zato z njihovo uporabo ni mogoče ustvarjati prihodkov, ki bi jih lahko namenili za poplačilo davka. 

Izpostavljamo, da slovenski katoličani s prostovoljnimi darovi in delom vzdržujejo preko 80 % slovenskih kulturnih spomenikov, država pa za njihovo prenovo povprpečno nameni manj kot 20 % letno.
Ker cerkvene pravne osebe niso zavezanke DDV, plačujejo 22 % DDV pri nakupih opreme, obnovi nepremičnin, tudi cerkva, itd. Ker cerkvene pravne osebe niso zavezanke za DDV, plačanega DDV-ja ne dobijo povrnjenega.

 

Lep pozdrav,
Dr. David Kraner
Tiskovni predstavnik SŠK