Družina

1) Kaj bi uvedba predlaganih sprememb konkretno pomenila enemu verskemu uslužbencu?

Kratkoročno uvedba predlaganih sprememb pomeni nižje prispevke za socialno varnost verskih uslužbencev, dolgoročno pa nižje pokojnine in šibkejšo socialno varnost verskih uslužbencev na stara leta ter večje tveganje za revščino.

V zakonodajnem predlogu se namreč znižuje višina finančne pomoči za pokritje prispevkov za socialno varnost za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za obvezno zdravstveno zavarovanje verskih uslužbencev od osnove 100 odstotkov povprečne plače na 60 odstotkov. Hkrati pa bi ob uveljavitvi prenehala veljati Uredba (Uradni list RS, št. 65/22), kar bi pomenilo, da bodo socialni prispevki verskih uslužbencev dejansko kriti le 60% od zdajšnje osnove.

Konkretno to pomeni, da sedaj prispevki znašajo 466,18 €, po novem pa bo pomoč znašala 279,71 € (številke se spreminjajo na tromesečni ravni).

Nižanje in omejevanje že pridobljenih socialni pravic verskih uslužbencev predstavlja resno tveganje za njihovo socialno varnost, kar se bo poznalo pri pokojninah.

Predlagane spremembe bistveno poslabšujejo socialni položaj verskih uslužbencev in odstopajo od primerjalnopravne ureditve drugih evropskih držav.

Duhovniki ter redovnice in redovniki v Sloveniji ne prejemajo plače, ampak samo prostovoljne darove vernikov. Redovnice se preživljajo z delom lastnih rok ter iz darov dobrih ljudi.

Od tega je odvisen njihov materialni položaj in socialna varnost, zato je državna pomoč zelo pomembna, predvsem glede na splošnokoristno dejavnost, ki jo verski delavci opravljajo v slovenski družbi.

V primeru uveljavitve sprememb si bodo verski delavci (duhovniki, redovnice …) morali sami doplačevati prispevke za socialno varnost.

 

2) Kakšno je stališče SŠK do predlaganih sprememb in katere so glavne pripombe nanje?

Slovenska škofovska konferenca je zaskrbljena glede dejanskega namena predloga, saj Ministrstvo za kulturo glede tega vprašanja ni vodilo dialoga, kar nasprotuje dobrim odnosom v demokratični družbi.

Konkretno glede pomoči za pokritje prispevkov za socialno varnost pa menimo, da gre za državno podporo za delo verskih uslužbencev na področju ohranjanja slovenske kulturne dediščine, družbenokoristnega dela na socialnem in karitativnem področju ter za uresničevanje temeljne človekove pravice svobode veroizpovedi.

Na SŠK smo mnenja, da bi bilo pravično, da bi bili socialni prispevki verskih uslužbencev še naprej kriti v celoti, in sicer neposredno na podlagi določbe zakona, ustavno in zakonito, enakopravno za vse registrirane cerkve in druge verske skupnosti v Sloveniji.

3) V čem je sploh potreba za predlagane spremembe oz. zakaj je dosedanji Zakon o verski svobodi potreben sprememb?

Na to vprašanje lahko odgovori le predlagatelj sprememb Zakona o verski svobodi.