Na Slovensko škofovsko konferenco je prispelo novinarsko vprašanje spletnega portala siol.net glede morebitne spremembe v molitvi Očenaš:

Namesto »ne vpelji nas v skušnjavo«, je v novem prevodu zapisano »ne vpelji nas v preizkušnjo«. Zanima nas torej, zakaj ste se odločili za tak prevod? Ali ta prevod ne spremeni tudi pomena? Ali se bo beseda preizkušnja uporabljala tudi uradno, torej tudi na svetih mašah? Ali so pri prevodu še kakšne druge spremembe, ki jih je potrebno omeniti? Koliko časa je bila molitev nespremenjena?

Odgovor:

Pri besedilu molitev, posebej tistih, ki se uporabljajo pri sveti maši, in besedilih Svetega pisma, gre za dve tesno povezani, a nekoliko različni stvari. Že v Svetem pismu imamo denimo različne zapise molitve očenaš.

Beseda »skušnjava« je v slovenščini nekoliko izgubila svoj pomen »preizkušnje« (kot denimo »profesor skuša znanje dijaka«) in dobila novo konotacijo. Vendar pa to ne pomeni, da nas Bog vodi v skušnjavo, temveč nasprotno, da nas »skuša« oziroma »preizkuša«. Gre torej najprej za to, da je treba trenutni prevod pravilno razumeti, ne pa nujno popravljati.

Slovenski škofje so o morebitni spremembi že razpravljali in se na seji 22. 3. 2021 odločili, da se dosedanji prevod ne spremeni.

Treba je namreč upoštevati zelo različne argumente, ne samo nove, »jeruzalemske« izdaje Svetega pisma:

• trenutni prevod je torej treba pravilno razumeti, saj že, če ga prav razumemo, pomeni »ne vpelji nas v preizkušnjo«;
• sprememba pomeni težavo za vernike, saj bi se bilo potrebno učiti novega besedila v primeru ene najbolj globoko zasidranih molitev. Še nekoliko večja je lahko težava za tiste, ki niso redno v stiku z molitvijo Cerkve in poznajo le osnovne molitve;
• upoštevati je treba tudi glasbeni vidik, saj Slovenci sila radi pojemo tudi bogoslužna besedila, kar pomeni, da bi bilo treba popravljati tudi mnoge notne zapise;
• slednjič gre tudi za ekumenski vidik: za spremembo bi se bilo treba poenotiti tudi s protestantskimi cerkvami.

Seveda pa se škofje lahko še vedno odločijo in prevod spremenijo.

• V oddaji Jezikovni pogovori na Radiu Slovenija je na to vprašanje odgovoril tudi akademik Jože Krašovec, vodja projekta nove izdaje Svetega pisma, ki ima tudi status uradnega prevoda Katoliške Cerkve v Sloveniji. Z novim katoliškim uradnim prevodom Svetega pisma se po skoraj 450 letih spreminja stavek iz molitve Oče naš, in sicer iz »in ne vpelji nas v skušnjavo« v »in ne vpelji nas v preizkušnjo«. Odlomek je bil predmet številnih polemik po svetu, do njega se je opredelil tudi papež Frančišek. Kot je povedal biblicist akad. prof. dr. Jože Krašovec, se ob njem odpira eno izmed najtežjih vprašanj Svetega pisma, ki ga morajo upoštevati tudi prevajalci, in to je, ali po svetopisemskem izročilu Bog človeka samo preizkuša ali pa ga celo namerno postavi v položaj krivde. Pogovoru z akad. Jožetom Krašovcem lahko prisluhnete v posnetku na desni strani.
• Leta 2022 je na to temo odgovoril tudi celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž, ki je za tednik Družina (letnik 71, številka 27 – poobjavil spletni portal Aleteia) pojasnil, da »moramo izključiti, da je Bog protagonist skušnjav, ki pretijo človeku na poti«, glede morebitne spremembe prevoda pa so škofje na seji SŠK leta 2021 odločili, da se dosedanji prevod ne spremeni. To kaže, pojasnjuje celjski škof in eden od prevajalcev nove izdaje Svetega pisma, da »se je težko odločiti za spremembo, vendar menim, da bo treba vso zadevo še pretehtati in se vendarle odločiti za spremembo, kot so jo naredili Italijani in pred njimi Francozi ter tudi že drugi narodi. Vsekakor pa bo pomembno, da z novim prevodom ne povzročimo težav dosedanjim melodijam očenaša, ki so čudovit zaklad cerkvenega ljudskega in zborovskega petja.«
• Poučen je tudi intervju z msgr. Brunom Fortejem, ordinarijem nadškofije Chieti–Vasto in znanim teologom, ki je za Radio Vatikan spregovoril o razlogih za nov italijanski prevod molitve očenaš ter o pomenu sprememb, ki jih le-ta prinaša.
• Dr. Irena Avsenik Nabergoj pa v Bogoslovnem vestniku (BV 67 (2007) 3, 343–354) pojasnjuje, da je za človeka skušnjava tako neizbežna, da jo je Jezus vključil v molitev Očenaš: »Ne vpelji nas v skušnjavo« (Mt 6,13; Lk 11,4):

»V ozadju te prošnje je seveda izkušnja o človekovi šibkosti in o nevarnosti, da preizkušnje ne prestane. V to smer kaže Jezusovo svarilo učencem: 'Molite, da ne pridete v skušnjav​o' (Lk 22,40.46). Blaise Pascal to spodbudo takole komentira: 'Nevarno je biti skušan; tisti, ki so, so zato, ker ne molijo.' Na drugem mestu pa razloži razliko med skušanjem in zavajanjem: 'Velika razlika je med skušati in zavajati v zmoto. Bog skuša, vendar ne zavaja. Skušati pomeni dajati priložnosti, ki ne nalagajo nujnosti. Če človek ne ljubi Boga, bo pač nekaj napravil. Zavajati pa se pravi postaviti človeka pred neizbežnost, da se odloči za neko zmotno stvar in se ravna po njej.' (Blaise Pascal, Misli, str. 821)«