Obramba človekovih pravic

 

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski pokrajinski škofovski konferenci je na zadnji seji 24. maja spet razpravljala o nekaterih perečih vprašanjih človekovega dostojanstva in vprašanja človekovih pravic v naši ožji in širši domovini in v tej zvezi zavzela naslednja stališča.

1. V zvezi s prestajanjem kazni četverice, obsojene pred ljubljanskim vojaškim sodiščem, želijo člani komisije poudariti, da je sklicevanje na pravno državo in na spoštovanje zakona smiselno in upravičeno samo tedaj, ko gre za zakone, ki so pravični in usklajeni s človekovimi pravicami. Komisija opozarja na jasen nauk papeža Janeza XXIII., ki je v zvezi s tem zapisal v okrožnici Mir na zemlji: "Če torej kake javne oblasti pravic človeka ne priznajo ali jih kratijo, tedaj se pregreši ne le zoper dolžnosti svoje službe, marveč so tudi njihovi odloki brez vsake pravne obveznosti" (čl. 60). Ker so bile med procesom kršene številne človekove pravice obtožencev, komisija podpira prizadevanja za obnovo postopka. Hkrati opozarja, da je zloglasni proces tudi simbol preteklih in možnih prihodnjih kršenj človekovih pravic pri nas. Zato se naša javnost s to razsodbo ne more sprijazniti. Če problem četverice ne bo ustrezno rešen, ni nobene gotovosti, da bodo posamezniki v prihodnosti uživali več pravne varnosti. Treba pa si bo tudi zastaviti vprašanje o rehabilitaciji številnih žrtev podobnih procesov v preteklosti, nenazadnje tudi proti duhovnikom.

2. Kar zadeva Kosovo, podpira slovenska komisija izjavo, ki jo je dala Komisija Pravičnost in mir pri Jugoslovanski škofovski konferenci že 7. aprila letos. Tam je med drugim tudi rečeno: "Komisija ugotavlja, da morajo odgovorni v državi, republiki in pokrajini v tem občutljivem trenutku v skladu z vsemi mednarodnimi dokumenti o človekovih pravicah ter v skladu z zahtevami organizacij za varstvo človekovih pravic storiti vse, da se prepreči samovolja, ustrahovanje in kršenje človekovega dostojanstva..." Člani slovenske komisije še enkrat opozarjajo na dejstvo, da pomenijo izredni ukrepi omejevanje človekovih pravic. Taki ukrepi bi bili upravičeni samo tedaj, kadar bi z njimi preprečevali nasilje, niso pa upravičeni, če se z njimi rešujejo politična vprašanja. Komisija zahteva, da se ti ukrepi v celoti čim prej odpravijo in da se pojasni, kako je prišlo do žrtev in kdo nosi za to odgovornost. Komisija prav tako zavrača vsako nasilje nad ljudmi, ki se politično opredeljujejo, apri tem ne uporabljajo nasilnih sredstev. Pri tem še posebej misli na tako imenovane "osamitve" in na preganjanje tistih, ki so se izrekli proti spremembam položaja pokrajine. Vsako njihovo kazensko preganjanje in vsaka diskriminacija na osnovi zgolj političnih razlik sta nemoralna in v očitnem nasprotju z vsemi dokumenti o človekovih pravicah, tudi s tistimi, ki jih je naša država ratificirala in veljajo zato pri nas za zakon.

3. Ob dopolnitvah slovenske ustave se komisija zavzema za celovito upoštevanje človekovih pravic, kamor sodi tudi pravica do narodne samoodločbe. To pa najprej zahteva, da ustava dosledno upošteva določila, ki jih vsebujejo tisti mednarodni dokumenti o človekovi pravicah, ki jih je že podpisala ratificirala naša država in imajo zato prednost pred našo zakonodajo.

4. Komisija podpira zahtevo Med škofijskega odbora za študente glede izpopolnjevanja verskih pravic in dolžnosti vernih vojakov v času izvrševanja vojaških obveznosti. Vse te pravice je treba izrečeno našteti in v tem smislu dopolniti zadevne zakone in pravilnike, ki urejajo izvrševanje vojaških obveznosti. Komisija opozarja, da ne gre samo za moralno obveznost spoštovanja človekovih pravic, temveč tudi za dolžnosti, ki izhajajo iz pravnih mednarodnih obveznosti naše države.

 

V Ljubljani, 24. maja 1989

 

Prof. dr. Anton Stres

predsednik komisije