Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski pokrajinski škofovski konferenci izraža veliko zaskrbljenost zaradi načina, kako se nadaljuje postopek, ki se je začel z aretacijo I. Borštnarja, J. Janša in D. Tasića. Ugotavlja namreč, da vojaški pravosodni organi, ki so začeli kočljivo prakso proces proti civilnim osebam niso izkoristili vseh zakonskih možnosti, da bi ustregli zahtevam javnosti. In vendar bi to ugodno vplivalo na splošno razpoloženje ter ustvarjalo zaupanje v korektnosti in humanost postopka z obtoženimi. Vse, kar se je v naši širši javnosti dogajalo že pred temi sodnimi procesi in se je še okrepilo v zvezi z njimi, opozarja na hude posledice, ki bi jih utegnili ti dogodki imeti ali jih že imajo. Zato ni neumestno pričakovanje, da bodo ob vsem spoštovanju zakonitosti vojaški pravosodni organi upoštevali tudi te širše družbene, moralne in politične vidike. Določenim posledicam se v nobenem primeru ne bodo mogli izogniti, vprašanje je le, za katere se bodo odločili. Vemo pa, kaj je naši ožji in širši domovini vedno, v tem trenutku pa še posebej potrebno. Potrebno nam je pravosodje, ki mu ljudje zaupajo, ker ne brani samo oblasti, temveč varuje pravice človeka; potrebno nam je medsebojno spoštovanje in razumevanje občanov različnih narodnosti; potrebno nam je razreševanje sedanje krize z dialogom in dogovarjanjem, ne pa z diktatom in vsiljevanjem. Vse to narekuje dostojanstvo človekove osebe in varstvo njenih pravic. Komisija ne terja, naj vojaški pravosodni organi ravnajo v nasprotju z zakonom, saj podobno kot pravni strokovnjaki meni, da tudi sedanja zakonodaja omogoča vse tisto, kar javnost najbolj pričakuje: izpustitev obtožencev na prostost, svobodno izbiro obrambe in kolikor mogoče javno obravnavo. Komisija je prepričana, da to ni samo v prid obtožencem, temveč je tudi v najširšem družbenem interesu.

V tej zvezi Komisija tudi najodločneje odklanja obtožbe, da so molitve za mir, pravičnost, strpnost, medsebojno spoštovanje in srečen razplet teh dogodkov cerkvena politizacija le-tih. Zato poziva vse člane Cerkve, naj še naprej zasebno in javno radi molijo v te namene. Enako odločno zavrača trditve, da je prizadevanje za možnost civilnega služenja vojaškega roka napad na našo armado. Ugovor vesti upošteva vse več sodobnih zakonodaj in je pomembna pridobitev sodobnega gibanja za priznanje človekovih pravic. Zato ni mogoče privoliti, da bi zavoljo sedanjih zapletov začeli pozabljati na to vprašanje.

V zvezi z vsem, kar nas zadnji čas vznemirja, se je nakopičilo toliko nerazumevanja, podtikanja, posplošenih sodb in predsodkov, da je skrajni čas, da začnemo vsi sporna vprašanja strpno in potrpežljivo razčiščevati. In končno, kot člani Cerkve na Slovenskem ne moremo ostati ravnodušni ob taki razlagi zadnjih dogodkov, ki načrtno pači podobo Slovencev in zlonamerno prikazuje njihova hotenja v sedanjem, že tako težavnem jugoslovanskem trenutku.

V Ljubljani, 6. julija 1988

Komisija Pravičnost in mir

pri slovenski pokrajinski škofovski konferenci

prof. dr. Anton Stres, predsednik