Odprto pismo

predsedniku Republike Slovenije,

predsedniku Vlade Republike Slovenije,

varuhu človekovih pravic Republike Slovenije,

ministru za šolstvo Republike Slovenije,

vodstvu Radiotelevizije Slovenije,

odgovornim urednikom drugih vplivnejših javnih glasil

 

Spoštovani!

Gotovo vam niso neznana številna dejanja verske nestrpnosti, posebno do Katoliške cerkve in njenih članov, do krščanskih vrednot in svetinj. Zadnje odmevno dejanje se je zgodilo, ko je občinski svetnik občine Koper protizakonito in samovoljno preprečil zvonjenje zvonov v koprski stolnici na slovesni praznik Marijinega vnebovzetja, ki je tudi praznik koprske stolnice in dela prost dan. Pred tem je skupina Laibach oskrunila cerkev na Kumu, še prej je bil oskrunjen spomenik Matere božje v Portorožu in zažgan križ v Strunjanu. Uvod v to žalostno zaporedje nestrpnih dejanj pa je bila oskrunitev velike svetinje slovenskih katoličanov, podobe Brezjanske Matere božje, ko so na ovitku plošče neke glasbene skupine Materi božji namesto Jezusa v naročje položili podgano.

To pa so samo najbolj odmevna dejanja verske nestrpnosti, nekulture in vandalizma. Nihče ne zapisuje sramotilnih napisov na zidovih cerkva in drugih cerkvenih objektih.

Tega početja nihče od predstavnikov oblasti ni nedvoumno obsodil ali se od njih distanciral. Pač pa so mnoga javna glasila smešila in obsojala predstavnike Katoliške cerkve zaradi njihovih odzivov na žalitve naših svetinj. Ali naj to razumemo, kakor da predstavniki družbe in države, ob asistenci medijev, versko nestrpnost do katoličanov tiho podpirajo?

Vzroki za to naraščajočo nestrpnost pa niso neznani.

Prvi vzrok je dejstvo, da ostaja veliko odprtih vprašanj med državo in Cerkvijo še nerešenih. Konfliktna situacija nujno poraja nestrpne reakcije. Vlade, ki so se zvrstile zadnjih deset let, niso pokazale nobene prave volje za hitro in ustrezno, mednarodno primerljivo in dogovorno rešitev teh vprašanj, temveč so reševanje zavlačevale ali pa so politično vsilile rešitve, ki za Katoliško cerkev niso sprejemljive.

Primer takšne nesprejemljive rešitve je prepoved verskega pouka v šoli. Katoliška cerkev je že opozarjala, da je to izraz nestrpnosti in omalovaževanja vere, kar bo nestrpnost še krepilo. Dejstvo, da je celo Ustavno sodišče Republike Slovenije potrdilo tovrstno zakonodajo, te učinke še potencira. Katoliška cerkev je v tem pogledu ponudila tudi kompromisne rešitve, a jih šolska oblast vztrajno zavrača, ne glede na to, da je Slovenija v Evropi med redkimi izjemami, ki odklanjajo ustrezno versko vzgojo tudi v okviru vzgoje v šoli. Odnos slovenskih šolskih oblasti do vere je drugi povzročitelj naraščajoče nestrpnosti do vere in vernikov.

Tretji vzrok za to stanje je odnos medijev do Cerkve. Ob vsem pomanjkljivem znanju in poznanju krščanske vere in Katoliške cerkve prevladujejo pri nekaterih novinarjih negativni predsodki in ciničen, pa tudi neprofesionalen, enostranski in pristranski način obravnavanja verskih in cerkvenih zadev. Nekateri časopisi objavljajo komentarje in pisma, ki so veliko bolj podobni proticerkvenim pamfletom kakor resnim, četudi kritičnim analizam. Prav posebno pozornost pa zasluži dejstvo, da je v Kopru protizakonita dejanja tamkajšnja enota nacionalne televizije (RTV studio Koper) snemala, kar pomeni, da so odgovorni televizijski delavci za pripravo le-teh vedeli in jih kljub nasprotju z novinarskim kodeksom promovirali. Kot vse kaže, takšno neprofesionalno početje tudi za vodstvo RTV Slovenija ni sporno.

V Sloveniji zagotovo ni družbene skupine (verske, narodnostne, vedenjske, kulturne, nazorske), ki bi bila tarča tako pogostnih in nestrpnih napadov, kakor je Katoliška cerkev. Ko takšno stanje traja iz leta v leto, začenja rojevati druge sadove nestrpnosti, ki jih verniki Katoliške cerkve zelo boleče občutimo. Bojimo se, da se bo to še stopnjevalo, kajti »kdor seje veter, žanje vihar«. Kljub vsemu temu pa varuh človekovih pravic tej obliki nestrpnosti, ki zdaleč prekaša vse druge v naši državi, do sedaj ni naklonil potrebne pozornosti.

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci sprašuje naslovnike tega pisma, kaj so in kaj še mislijo storiti, da bi preprečili naraščanje nestrpnosti do vere in Katoliške cerkve v Sloveniji.

Komisija bo to odprto pismo poslala v vednost apostolskemu nunciju v Republiki Sloveniji, veleposlaništvom drugih držav in komisarju za človekove pravice pri Svetu Evrope v Strasbourgu.

 

V Ljubljani, 21. avgusta 2003

dr. Anton Stres, mariborski pomožni škof,

predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci