Dnevnik

Spoštovani g. Kraner.
Pripravlja se novi zakon o obdavčevanju nepremičnin. Nekaj stališč Katoliške cerkve na Slovenskem o tem je že znanih. Razbrala sem jih iz sporočila za javnost po srečanju nadškofa Zoreta z ministrom Prešičkom in sporočila na Radiu Ognjišče, kjer so navedli tudi vaše besede, predpostavljam, da korektno. http://radio.ognjisce.si/sl/207/aktualno/28324/
Cerkev se torej zavzema za to - popravite me, če se motim - da bi ostale neobdavčene vse nepremičnine verskih skupnosti. Ker tudi sami pravite, da se v cerkvenih nepremičninah VEČINOMA opravlja nepridobitna dejavnost - kar pomeni, da se včasih v njih opravlja pridobitna dejavnost (recimo, če oddajate župnijske prostore šolam ali vrtcem, če v njih opravljate založniško dejavnost itd.) - me zanima, ali tudi v teh primerih nasprotujete obdavčevanju cerkvenih nepremičnin?
Ali Cerkev zdaj plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča? Za katere nepremičnine? Tudi za sakralne objekte? Ali za nobene? V medijih sem prebrala različna pojasnila, zato vas v izogib moji napaki prosim za čim bolj jasno in konkretno jasno pojasnilo.) Zanima me na primer, ali Zavod sv. Stanislava, ki oodaja prostore vrtcu Montessori, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča?
Ali morda imate kakšna zagotovila ministra Prešička, da (vsaj) sakralni objekti ne bodo obdavčeni ? Kaj pa zagotovila glede cerkvenih objektov, ki niso sakralni, a v njih ne poteka pridobitna dejavnost?
Kako bo Cerkev ravnala v primeru, če bodo po novem obdavčene tudi cerkvene nepremičnine? V katerem primeru bo štela, da gre za poseg v versko svobodo: le v primeru obdavčenja sakralnih objektov ali v prim eru obdavčenja katerekoli cerkvene nepremičnine? Ali lahko prosim svoje stališče utemeljite. Se bo obrnila na Sveti sedež?
Davčni strokovnjaki, na primer Darko Končan, kot primerno rešitev omenjajo cerkveni davek, ki bi ga verniki plačevali Cerkvi, ta pa bi nato lahko plačevala davek na nepremičnine. Zakaj Cerkev cerkvenemu davku nasprotuje?
Veliko očitkov leti čez Cerkev oziroma njene pravne osebe, češ da bi zmogla plačati davek na nepremičnine in davek na darove iz svojih komercialnih dejavnosti, a tega ne želi(jo). Zanima me, ali bi bili v SŠK pripravljeni državi razkriti vse vire dohodkov, vključno z dohodki od gozdov in oddajanja nepremičnin v obeh nadškofijah?
Prosim za komentar stališča (Darka Končana), da "se vodstvo SŠK spreneveda, ko trdi, da ne ve, koliko ima vseh nepremičnin v Sloveniji in da ne pozna njihove skupne vrednosti". Ali to, kar trdi, sploh drži?
Zakaj nasprotujete temu, da bi se primerno obdavčili tudi darovi za pogrebe, poroke, krste, za katere ponekod obstajajo tudi neformalni ceniki?
Koliko zaslužka (prihodkov, stroškov in čistega dobička) je imela ljubljanska nadškofija lani od gozdov in koliko v povprečju na leto v zadnjih desetih letih?
Ali je odločitev Sodišča EU, ki zadeva Italijo, kakorkoli pomembna tudi za SŠK oz. slovensko Cerkev?.
Hvala in lep pozdrav. Odgovore bi potrebovala jutri.

Spoštovani dr. Kraner.
Kot rečeno, še eno vprašanje imam:
Za radio Ognjišče ste povedali, da v Cerkvi predlagate, da bi vse nepremičnine, ki se uporabljajo za verske oziroma splošno koristne dejavnosti, oprostili plačevanja davka na nepremičnine. Zanima me, kako bi to po vašem mnenju uredili za ustanove, ki opravljajo versko ali splošno koristno dejavnost, recimo šolsko ali veroučno, a hkrati opravljajo tudi pridobitno dejavnost (oddajajo župnijske, šolske prostore, kot to počno nekatere župnije ali Zavod sv. Stanislava).
Hvala tudi za ta odgovor.

Lep pozdrav.

---

Spoštovani,

pošiljam vam odgovore na vaša vprašanja.

Pripravlja se novi zakon o obdavčevanju nepremičnin. Nekaj stališč Katoliške cerkve na Slovenskem o tem je že znanih. Razbrala sem jih iz sporočila za javnost po srečanju nadškofa Zoreta z ministrom Prešičkom in sporočila na Radiu Ognjišče, kjer so navedli tudi vaše besede, predpostavljam, da korektno. http://radio.ognjisce.si/sl/207/aktualno/28324/
Cerkev se torej zavzema za to - popravite me, če se motim - da bi ostale neobdavčene vse nepremičnine verskih skupnosti. 
Cerkev se zavzema, da bi ostale neobdavčene nepremičnine v njeni lasti v katerih se opravlja verska dejavnost. To pomeni ohranitev obstoječe ureditve, ki velja za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Ali Cerkev zdaj plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča? Za katere nepremičnine? Tudi za sakralne objekte? Ali za nobene? V medijih sem prebrala različna pojasnila, zato vas v izogib moji napaki prosim za čim bolj jasno in konkretno jasno pojasnilo. Zanima me na primer, ali Zavod sv. Stanislava, ki oodaja prostore vrtcu Montessori, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča?
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za nobene objekte v cerkveni lasti, kjer se opravlja verska dejavnost. Za objekte v cerkveni lasti, kjer se opravljajo druge dejavnosti, se nadomestilo plača. Glede plačila nadomestila predlagamo, da se z vašim vprašanjem obrnete neposredno na Zavod sv. Stanislava.

Ali morda imate kakšna zagotovila ministra Prešička, da (vsaj) sakralni objekti ne bodo obdavčeni? Kaj pa zagotovila glede cerkvenih objektov, ki niso sakralni, a v njih ne poteka pridobitna dejavnost? 
Minister nam ni dal nobenih zagotovil.

Kako bo Cerkev ravnala v primeru, če bodo po novem obdavčene tudi cerkvene nepremičnine? V katerem primeru bo štela, da gre za poseg v versko svobodo: le v primeru obdavčenja sakralnih objektov ali v primeru obdavčenja katerekoli cerkvene nepremičnine? Ali lahko prosim svoje stališče utemeljite. Se bo obrnila na Sveti sedež?
V prostovoljnem in nedržavnem sistemu financiranja cerkva in drugih verskih skupnosti, ki velja v Sloveniji, je vsakršna ukinitev davčnih oprostitev in olajšav oz. naložitev davčnega bremena hud poseg v kolektivni vidik svobode veroizpovedi. V primeru uveljavitve nove obdavčitve bomo o tem seznaniliSveti sedež.

Davčni strokovnjaki, na primer Darko Končan, kot primerno rešitev omenjajo cerkveni davek, ki bi ga verniki plačevali Cerkvi, ta pa bi nato lahko plačevala davek na nepremičnine. Zakaj Cerkev cerkvenemu davku nasprotuje?
Nekateri pravni strokovnjaki menijo, da v slovenski ureditvi ustavne ločitve države in verskih skupnosti cerkvenega davka po vzoru Nemčije ni mogoče uveljaviti. Tam namreč država za posamezno cerkev pobira davek in vodi tudi izvršilne postopke izterjave neplačanega davka.

Veliko očitkov leti čez Cerkev oziroma njene pravne osebe, češ da bi zmogla plačati davek na nepremičnine in davek na darove iz svojih komercialnih dejavnosti, a tega ne želi(jo). Zanima me, ali bi bili v SŠK pripravljeni državi razkriti vse vire dohodkov, vključno z dohodki od gozdov in oddajanja nepremičnin v obeh nadškofijah?
Obseg pridobitnih komercialnih prihodkov Cerkve je razviden iz bilanc gospodarskih družb, ki so v lasti Cerkve. Ta poročila so javno dostopna.

Prosim za komentar stališča (Darka Končana), da "se vodstvo SŠK spreneveda, ko trdi, da ne ve, koliko ima vseh nepremičnin v Sloveniji in da ne pozna njihove skupne vrednosti". Ali to, kar trdi, sploh drži? 
Premoženje Cerkve ni upravljano centralizirano, ampak po posameznih pravnih osebah, ki jih je v Sloveniji več sto. Konsolidirane bilance oz. finančna poročila se ne vodijo, ker ni za to ne kanonskopravne ne državnopravne podlage.

Zakaj nasprotujete temu, da bi se primerno obdavčili tudi darovi za pogrebe, poroke, krste, za katere ponekod obstajajo tudi neformalni ceniki?
Darovi za zakramente in zakramentale niso plačilo za pridobitno komercialno dejavnost, ampak darovi vernikov. Ceniki zanje ne obstajajo, ampak je določena višina darov, ki določa v kolikšni meri (višini ali deležu) se prejeti darovi delijo po posameznih stroškovnih mestih oz. delijo med fizične in pravne osebe, tj. med npr. duhovnike in župnije.

Koliko zaslužka (prihodkov, stroškov in čistega dobička) je imela ljubljanska nadškofija lani od gozdov in koliko v povprečju na leto v zadnjih desetih letih? 
S tem podatkom na SŠK ne razpolagamo. Predlagamo da se s tem vprašanjem obrnete na Nadškofijo Ljubljana.

Ali je odločitev Sodišča EU, ki zadeva Italijo, kakorkoli pomembna tudi za SŠK oz. slovensko Cerkev? 
Nedavna sodba Sodišča EU v zadevi Montessori potrjuje dejstvo, da so v EU cerkvene nepremičnine za versko dejavnost izvzete iz nepremičninske obdavčitve in to ne šteje za nedovoljeno državno pomoč. Ob tem pa je naloga države, da zagotovi ustrezne evidence oz. nadzor, katere cerkvene nepremičnine se uporabljajo za pridobitno komercialno dejavnost in zanje odmerijo ter izterjajo plačilo pripadajočega davka. Sodišče EU je s to sodbo potrdilo ustreznost in pravilnost ureditve, ki jo v zvezi z obdavčitvijo nepremičnin zagovarja Cerkev na Slovenskem.

Za radio Ognjišče ste povedali, da v Cerkvi predlagate, da bi vse nepremičnine, ki se uporabljajo za verske oziroma splošno koristne dejavnosti, oprostili plačevanja davka na nepremičnine. Zanima me, kako bi to po vašem mnenju uredili za ustanove, ki opravljajo versko ali splošno koristno dejavnost, recimo šolsko ali veroučno, a hkrati opravljajo tudi pridobitno dejavnost (oddajajo župnijske, šolske prostore, kot to počno nekatere župnije ali Zavod sv. Stanislava). 
V tem primeru je potrebno evidentirati, kolikšen del nepremičnine se dejansko uporablja za rabo, ki je obdavčena in za to odmeriti sorazmerni del davka. Prav k temu poziva Sodišče EU v nedavni sodbi Montessori in opozarja, da se države ne more izgovarjati, da to ni mogoče v praksi narediti. Dejansko rabo nepremičnin npr. lahko spremljajo pristojne državne službe, kot je v Sloveniji Geodetska uprava RS.