Novinarska vprašanja o cerkvenem pogrebu in raztrosu pepela pokojnika

23.10.2019

Savinjske novice

Spoštovani,
za lokalni tednik Savinjske novice pripravljam članek o cerkvenih obredih ob pokopih. Zanimajo me morebitne novosti na tem področju.

  • Ali drži, da lahko cerkveni pogreb vodi tudi laik?
  • Kako gleda katoliška cerkev na raztros pepela in kakšen je ob tem cerkveni obred?
  • Morda še kakšna novost ali vaše razmišljanje, ki bi ga radi posredovali javnosti?
  • Vljudno prosim, če mi odgovore lahko posredujejte do srede, 23. oktobra.

Hvala za odgovore in lep pozdrav,


Spoštovani,
zahvaljujemo se vam za vaše vprašanje in vam pošiljamo odgovore.

1) Ali drži, da lahko cerkveni pogreb vodi tudi laik?
Cerkveni lahko vodi škof, duhovnik, diakon ali drugi cerkveni sodelavec, ki je laik. Pogrebni obred ni zakrament, ampak zakramental, kakor so blagoslovi ipd.

2) Kako gleda katoliška cerkev na raztros pepela in kakšen je ob tem cerkveni obred?
Katoliška Cerkev odločno nasprotuje raztrosu pelela pokojnika. Raztros pepela ne dopušča možnosti za molitveno spominjanje pokojnika, ki izhaja iz obiskovanja grobov. Kdor nima groba, ne dopušča spomina, zato hitro pride do pozabljanja. Če ni določenega kraja pokopa, groba, ne more biti molitve, niti spomina, s tem pa se hitreje izbriše sled o obstoju določene osebe. Prav tako pa se naslednjim generacijam odvzame vsaka možnost zgodovinskega spomina. Poleg tega ni dovoljen raztros pepela v zrak, zemljo, vodo ali na pokopališče, kakor tudi pretvorba pepela v spominke, saj v teh primerih ne moremo upoštevati higienskih, socialnih ali ekonomskih razlogov, ki bi utemeljevali odločitev za kremacijo. V primeru razstrosa je možen cerkven pogreb slovesa pred samo kremacijo. Ni pa dovoljen cerkven pogreb na samem pokopališču.

3) Morda še kakšna novost ali vaše razmišljanje, ki bi ga radi posredovali javnosti?
V jedru krščanstva je prepričanje, da smo zaradi neumrljivosti duše presežni in večni, kar bi morali izpostavljati tudi ob vprašanju upepelitve telesa. Katoliška Cerkev ne nasprotuje upepelitvi, razen če bi pokojnik zahteval upepelitev zato, da bi poudaril lastno nevero v posmrtno življenje. V tem primeru Zakonik cerkvenega prava določa, da je treba odreči cerkveni pogreb le tistim, ki so se dali upepeliti iz krščanski veri nasprotnih razlogov.  Sodobni človek dojema smrt kot enkratni dogodek, slovo od pokojnika pa kot nujno in neizbežno opravilo. S takim pristopom se izgublja pomemben vidik poslavljanja, ki ga je družba skozi stoletja razvila in opremila s tolažilnimi in upanja polnimi simboli, besedili, pesmijo in bogoslužnimi opravili. Vprašanje smrti in pogreba najdražjih se dotika človekovih zelo osebnih čustev, ki so pogosto povezana z nemočjo, žalostjo in strahom. Zato Cerkev od vsega začetka ponuja iz svoje duhovne zakladnice bogato simboliko in bogoslužna besedila, ki so namenjena tolažbi svojcev pokojnika, pa tudi občestva vernih. Po simbolih in besedilih, ki nam jih namenja Cerkev, nas Sveti Duh Tolažnik usmerja v Kristusovo velikonočno daritev, da bi smrt razumeli v tesni povezanosti z veliko nočjo: kakor je Jezus Kristus trpel in umrl za nas ter tretji dan vstal od mrtvih, tudi mi upamo in verujemo, da se bo naša duša srečala s svojim Stvarnikom in bo naše telo deležno vstajenja. Pogrebno bogoslužje ni samo izročitev telesa rajnega v kraj zadnjega počitka v pričakovanju vstajenja od mrtvih, ampak je namenjeno tudi tolažbi svojcev in krščanske skupnosti ter izraža krščansko upanje v večno življenje.

Lep pozdrav,
Dr. David Kraner
Tiskovni predstavnik SŠK

Slovenska škofovska konferenca