Novinarska vprašanja glede hostij ter redovnic na Slovenskem

14.12.2020 Cerkev na Slovenskem

Slovenske novice

 

Pozdravljeni!

V Družini sem prebral zapis, da si avstrijske karmeličanke prizadevajo za lastno peko hostij. Med drugim tudi zato, ker so odločno proti hostijam z oznako Made in China.

Zanima me, kakšno je mnenje naše Katoliške cerkve o tem?

Ali se tudi po slovenskih župnijah že dogaja, da se hostije uvažajo?

Zakaj menite, da prihaja do tega? Ne nazadnje bi bila izdelava hostij tudi, kot sem razbral, pomemben vir prihodka.

Zanimivo bi bilo izvedeti, od kod prihajajo hostije v slovenske cerkve?

Ali jih po župnijah pečejo sami, ali pa obstaja prav posebna pekarna za to? Prihajajo nemara iz tujine? Iz kje natančno?

Ali bi bilo mogoče pridobiti podrobnejšo recepturo za izdelavo hostij?

Od kdaj se delijo takšne hostije, kakršne poznamo danes? Kaj je bilo pred hostijami?

Ali razpolagate morda s kakšno okvirno številko, koliko hostij je bilo pri nas izdelanih v preteklem letu (ali pa kakšnem letu poprej)?

Že avgusta sem prebral izpoved Emanuele Žerdin v zvezi z redovnicami na

Slovenskem, ki jih je vse manj. Bi mi lahko na tem mestu osvetlili še ta problem, in ali bo Slovenija

res, kot pravi Žerdinova, ostala brez redovnic, ki bi si upale stopati

po ulicah in nositi svojo redovno obleko kot znamenje svojega posvečenja?

Kje vidite poglavitni vzrok za tako drastičen upad redovnic?

Kaj bi morala naša družba storiti in kaj Slovenska cerkev, da bi se to

stanje izboljšalo?

Hvala za razumevanje in vaše odgovore!

Slovenske novice

___________________________________________________

 

Spoštovani,

hvala za posredovana vprašanja. Na vprašanja SŠK odgovarja:

1. ...Zanima me, kakšno je mnenje naše Katoliške cerkve o tem?

Katoliška cerkev v Sloveniji podpira in spodbuja razvoj domačega gospodarstva, zato slovenske župnije velik del surovin nabavijo v domovini (npr. les in kamen za obnove sakralnih spomenikov). Prav tako Cerkev spodbuja vse, da podpirajo lokalne pridelovalce. 

2. Ali se tudi po slovenskih župnijah že dogaja, da se hostije uvažajo?

Tega podatka SŠK nima, saj o tem odločajo duhovniki samostojno.

3.Zakaj menite, da prihaja do tega? Ne nazadnje bi bila izdelava hostij tudi, kot sem razbral, pomemben vir prihodka.

O tem SŠK nima podatka. Verjetno gre za cenovno dostopnost. Morda o tem povprašate karmeličanke v Sori.

4. Zanimivo bi bilo izvedeti, od kod prihajajo hostije v slovenske cerkve? Ali jih po župnijah pečejo sami, ali pa obstaja prav posebna pekarna za to? Prihajajo nemara iz tujine? Iz kje natančno?

Tega podatka SŠK nima, saj o tem odločajo duhovniki samostojno.

5. Ali bi bilo mogoče pridobiti podrobnejšo recepturo za izdelavo hostij?

Zakonik cerkvenega prava in Rimski misal jasno določata, da "Kruh, ki ga uporabljamo pri obhajanju svete daritve, mora biti nekvašen, izključno pšeničen in sveže pripravljen, tako da ni nobene nevarnosti, da bi bil pokvarjen (ZCP, kan. 924, § 2; RM 320). To pomeni, da kruh, pripravljen iz druge snovi, čeprav iz žitaric, ali kruh, ki mu je primešana snov, drugačna od pšenične moke, v takšni meri, da ga po splošnem prepričanju ne moremo imeti za kruh iz pšenične moke, ni veljavna snov za obhajanje daritve in zakramenta evharistije.   Več o tem: https://katoliska-cerkev.si/media/datoteke/Dokumenti%20in%20publikacije/OKROŽNICA%20ŠKOFOM%20O%20KRUHU%20IN%20VINU%20ZA%20EVHARISTIJO.pdf

6. Od kdaj se delijo takšne hostije, kakršne poznamo danes? Kaj je bilo pred hostijami?

Cerkev od Jezusove zadnje večerje brez izjeme in brez sprememb do danes za obhajanje svete maše uporablja pšenični kruh in vino iz grozdnih jagod. O tem imamo številne pisne vire kot je npr. zgodnjekrščanski spis Didache iz 2. stoletja po Kr.

7.  Ali razpolagate morda s kakšno okvirno številko, koliko hostij je bilo pri nas izdelanih v preteklem letu (ali pa kakšnem letu poprej)?

S tem podatkom SŠK ne razpolaga.

8.  Bi mi lahko na tem mestu osvetlili še ta problem, in ali bo Slovenija  res, kot pravi Žerdinova, ostala brez redovnic, ki bi si upale stopati po ulicah in nositi svojo redovno obleko kot znamenje svojega posvečenja?

Podatki o redovnicah in redovih v Sloveniji so zbrani v Letnem poročilu Katoliške cerkve v Sloveniji:

https://katoliska-cerkev.si/media/datoteke/Dokumenti%20in%20publikacije/LETNO%20POROCILO%202019-OBJAVA%20SPLET.pdf

9. Kje vidite poglavitni vzrok za tako drastičen upad redovnic?

Vzroki so v močni sekularizaciji družbe (izrinjanje svetega iz javnega življenja, nasprotovanje veri, verskim vrednotam in verski kulturi v družbi), manjšanje generacij otrok...

10. Kaj bi morala naša družba storiti in kaj Slovenska cerkev, da bi se to stanje izboljšalo?

Družbeni diskurz bi moral obravnavati verske poklice kot so npr. duhovnik, redovnica ali redovnik, misijonar itd. enakovredno in z enakim spoštovanjem, kakor druge poklice. Prav tako bi morala družba vključevati verske vsebine v javno življenje, npr. praznovanje cerkvenih praznikov je sestavni del slovenske narodne identitete itd.

Lep pozdrav,

Dr. Tadej Jakopič

Tiskovni predstavnik SŠK