Začeli smo z obhajanjem 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki poteka pod geslom Skupaj čez zlati most.
Obhajanje stoletnice je priložnost za utrditev temeljev: verskih, kulturnih, narodnih. Je priložnost za gradnjo Cerkve, Škofije Murska Sobota. Je priložnost za gradnjo našega skupnega doma – domovine, države Slovenije. V grbu Škofije Murska Sobota je upodobljen zlati most, ki se pne čez Muro in povezuje Prlekijo in Prekmurje. Ta most je obenem oltar, saj je na njem postavljeno znamenje križa, na desni in levi strani pa so že pripravljeni darovi za evharistijo: klasje za kruh in grozd za vino. Naša pot temelji na Kristusovi daritvi na križu, zajema moč iz njegove evharistične daritve. Čez ta zlati most so stopali ljudje že v davni preteklosti, skupaj so stopali pred sto leti in povabljeni smo, da tudi danes skupaj stopamo čez zlati most, da se krepimo s sveto evharistijo in se povezujemo med seboj.
Iti čez zlati most pomeni krepiti in živeti vero, upanje in ljubezen. Pomeni prizadevati si za mir in sožitje z vsemi ljudmi tukaj in s sosednjimi narodi. Pomeni krepiti vrednote, ki pomagajo preživeti posamezniku in narodu. Pomeni prizadevati si za svetost, stopati preko tega sveta v večni dom.
Danes, na nedeljo Jezusovega krsta so duhovniki po župnijah vernikom podali prvi nagovor, ki je pripravljen ob tej obletnici:
Skupaj čez prvi zlati most: Petišovci – Mursko Središče
Nedelja Jezusovega krsta – 13. januar 2019
Uvod v mašo:
Ko začenjamo molitveno pripravo na obhajanje stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, se oziramo na križ. Oziramo se v Kristusa, ki nas je povezoval nekoč in nas povezuje danes. Njegov križ je najpomembnejši zlati most, preko katerega stopamo v večnost. Vsak greh pa ruši mostove, ruši tudi most, ki se pne v večnost. Zato v začetku svete daritve priznajmo in obžalujmo svoje grehe.
Nagovor:
Most, ki se pne čez reko Muro pri Petišovcih, povezuje Slovenijo in Hrvaško, povezuje Slovence, Hrvate in Madžare. Od cerkve Svete Trojice v Lendavskih goricah je lep razgled proti Muri in na drugo stran, kjer se rahlo dvigajo medžimurski griči. Pokrajina ob Muri je ena, njive se razprostirajo med vasmi na eni in na drugi strani reke. Ljudje na tej in na drugi strani Mure se ozirajo na križ, se zbirajo v cerkvah, nekateri pa se temu tudi izogibajo.
Ljudi z desnega in levega brega Mure danes povezujejo tovarne in razne ustanove, ki ponujajo delovna mesta, ljudi povezujejo zdravilni mineralni vrelci, ljudi povezujejo tudi sorodstvene in prijateljske vezi. Vezi so že stare, nekatere zelo stare.
Zagrebška škofija je od ustanovitve leta 1094 do ustanovitve sombotelske škofije leta 1777 zajemala tudi ozemlje sedanje lendavske dekanije. Tako so vero med našimi predniki utrjevali tudi duhovniki Hrvati, duhovniki s slovenskega ozemlja pa so delovali tudi na Hrvaškem. Tako je kultura enega naroda bogatila kulturo drugega naroda.
Kakor smo v preteklosti skupaj stopali čez zlati most povezovanja, sodelovanja, medsebojnega spoštovanja, tako smo k temu poklicani tudi danes. Božji služabnik Alojzij Kozar, ki je med drugo svetovno vojno sicer živel v drugačnem okolju, pa je vendar spoznal pomembno resnico, ki velja tudi danes: »Vsi smo ljudje, vsi smo bratje, vsi smo Božji otroci,« kakor je zapisal v knjigi V Porabju doma. In to je njegova popotnica nam, ki danes živimo, ki bi naj danes delali za Božje kraljestvo: Biti najprej človek, biti blizu vsakemu človeku, zavedati se, da je Bog naš Oče in da smo zato vse ljudje bratje med seboj.
Zlati most v grbu Škofije Murska Sobota nas je danes popeljal k prvemu mostu na reki Muri, ki povezuje Petišovce in Mursko Središče. Zlati most nas vabi, da se trudimo biti najprej človek, da se vsi skupaj oziramo v Kristusov križ in tako krepimo v sebi zavest, da smo kot Božji otroci bratje in sestre med seboj.
Na tem zlatem mostu stoji tudi duhovnik Boltižar Vugrinčič, ki je bil več kot trideset let župnik v Črensovcih. Rojen je bil pri Svetem Juraju na Bregu v Medžimurju. 25. junija 1908 je krstil Danijela Halasa, kasnejšega župnika v Veliki Polani, sedaj Božjega služabnika, kandidata za priznanje mučeništva in svetosti. S svojim službovanjem in z dejanjem krsta je pripomogel, da ima sedaj naša škofija Božjega služabnika.
Na tem zlatem mostu stojijo slovenski redovniki in redovnice, ki so službovali na Hrvaškem: v Čakovcu, v Varaždinu, v Osijeku in v drugih krajih ter s svojo vero krepili vero tamkajšnjih ljudi.
Na tem zlatem mostu stojijo verniki, ki so nekoč romali in še danes radi romajo k Mariji Bistrici, v Ludbreg in v druge kraje na Hrvaškem.
Na tem zlatem mostu stojijo vladarji in preprosti ljudje, ki so romali k Mariji pod logom v Turnišče in kjer še danes mnogi poklekajo pred Vnebovzeto in njenim sinom Jezusom.
In kdaj mi stojimo na tem zlatem mostu? Takrat, ko smo najprej ljudje, dobri, pravični do vsakega. Ko se zavedamo, da je Bog naš Oče in se zato trudimo biti bratje in sestre med seboj.
Na zlatem mostu stojimo, ko priznavamo, da je Jezus ljubljeni Sin nebeškega Očeta, ko ga poslušamo in v vsakdanjem življenju hodimo za njim. Nebeški Oče je ob Jezusovem krstu povedal, da je Jezus njegov ljubljeni Sin, nad katerim ima veselje. Ko tako živimo, da ima nebeški Oče veselje tudi nad nami, takrat smo zares na zlatem mostu, ki nas vodi ne le k bratom in sestram, temveč tudi v večno domovino, v nebesa.
Prošnje vernikov:
Gospod Jezus, ko obhajamo stoletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, te prosimo za odprtost in prijateljsko sodelovanje med narodi.
Pesem: Skupaj čez zlati most
(lahko po napevu: Kraljica venca rožnega)
Čez prvi most zdaj gremo mi,
do bratov, sester, vseh ljudi.
Otroci Božji smo prav vsi
in vsak Očeta naj slavi.
Čez zlati most zdaj gremo vsi,
do Njega, ki zares živi,
da dal nam bo sto novih let,
v nebesih večno z Njim živet.
Pripravil: Lojze Kozar ml., generalni vikar
Več o obhajanju 100-letnice na povezavi: Skupaj čez zlati most
