Dragi bratje in sestre, zbrani pri Mariji na Ptujski Gori!
Vesel sem vas, sobratje duhovniki in bogoslovci, še posebej vas treh, ki začenjate bližnjo pripravo na diakonsko služenje; vesel sem vaše navzočnosti, redovniki in redovnice, molivci in molivke, ter župnijski animatorji za duhovne poklice; vesel sem, da ste danes z nami otroci in mladi, ministranti in ministrantke! Vi ste kot luč upanja vseh, ki smo kot živa Cerkev zbrani v tej znameniti baziliki, k molitvi za nove duhovnike, stalne diakone, redovnike, redovnice in misijonarje.
Danes bi vse navzoče rad spomnil, da je vsaka vaša molitev za nove duhovne poklice, vsaka molitev za svetost in stanovitnost že poklicanih, vsaka darovana žrtev in preizkušnja, vsaka spodbudna beseda že sodelovanje pri Jezusovem odrešenjskem poslanstvu ter dragocen prispevek za prebujanje in rast novih poklicev! Hvala vam, da ste tukaj! A še bolj sem vam hvaležen za vse, kar storite, da bi bila v vaših župnijah živa molitev in zavest odgovornosti za poklice. Vem, da se pri tem srečujete z mnogimi težavami! Kljub temu vas prosim, da se z novo apostolsko gorečnostjo zavzamete, da bi se tudi v vaši župniji prebudil kakšen nov duhovni poklic. Kako vesel bi bil, da bi bila molitev za poklice vaša vsakdanja skrb, da bi molitev preplavila vso našo nadškofijo, da bi se razširila tudi na tiste župnije, kjer je še ni, da bi zanjo prebudili vse vernike, da bi se molitev usidrala v naše družine in bi srca mnogih mladih razplamtela v ljubezni do Jezusa in do vseh pomoči potrebnih.
Škof zelo težko vodi škofijo brez zadostnega števila duhovnikov! V veliko pomoč pri služenju Božjemu ljudstvu so mu stalni diakoni. Brez redovnikov in redovnic, bi bila vsaka škofija močno osiromašena. Brez zavzetih, Kristusu in njegovemu evangeliju predanih laikov pa življenje v neki župniji lahko celo ugasne. Zato naj bo današnji molitveni dan spodbuda za celotno škofijsko občestvo, da bi rasli v hvaležnosti za sedanje in v osebni zavzetosti za nove poklice.
Geslo molitvenega srečanja je: PRISLUHNI IN POGUMNO ODGOVORI!
1. Prvo je torej POSLUŠANJE
V berilu smo slišali dvogovor med Jeremijem in Bogom, ko ga je ta poklical v preroško službo. Podčrtano je dejstvo, da je Bog Jeremija poznal, še preden se je ta rodil. Bog tudi ve, da Jeremija službe preroka, ki mu jo je zaupal, ne more izpolniti brez njegove pomoči. Zato obljublja Jeremiju, da bo z njim, da bo svoje besede položil v njegova usta in da ga bo varoval. Ta obljuba je bila Jeremiju potrebna. Bil je še mlad, po naravi plašen, okoliščine v katere je bil poslan so bile zelo zapletene, preroška služba pa težka in odgovorna.
Tudi apostol Peter sredi belega dne odrine na globoko in vrže mreže na lov na Jezusovo besedo. Zaupanje obrodi bogate sadove. Mreže so v hipu polne rib. Peter začuti, da je v ozadju Božja dobrota. Predstavitev posebne poklicanosti Petra, Andreja in Janeza, nam govori, kako takšno globoko in osebno srečanje z Bogom, človeka zaznamuje za vse življenje.
Kakor za Jeremija in apostole ima Bog prvo pobudo tudi za naše življenje. Božje klice, življenjske situacije, kakor tudi samega sebe lahko prav slišimo in razumemo le v tišini. Na prvi pogled se zdi, da je pravo poslušanje nekaj zelo preprostega, v resnici pa zahteva celega človeka: poleg ušes tudi srce, razum, čutila in voljo;
Poslušati pomeni: pustiti, da Božja Beseda in besede mojega bližnjega vstopijo vame. Pomeni Božji besedi dati v sebi prostor, da Bog sam lahko spregovori, kakšna je njegova zamisel o mojem življenju! Če hočem dati prostor, se moram izprazniti sebe, svojih interesov, se otresti strahov in zaskrbljenosti zase, postati ponižen, kakor Jezus, ki je »sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika in postal podoben ljudem« (Flp2,7), ali kakor je to storila Marija, ki je Božjo besedo ohranila in premišljevala v svojem srcu.
Poslušanje je nekaj s čimer se spustimo v globino, v svoj notranji svet. Prav tam, v globini, lahko znova in znova prepoznamo kako smo Bogu dragoceni in od njega resnično ljubljeni. In prav v globini, lahko tudi bližnjega spoznamo kot od Boga danega brata in sestro. Bolj ko se spuščamo v notranjost, bližje smo Bogu, bližje smo drug drugemu in v resnici tudi samemu sebi. V duhovnem življenju rastemo sorazmerno temu, koliko se spuščamo v globino in kolikor v globini poslušamo.
2. Drugo je pogumen ODGOVOR
V današnji Božji besedi vidimo, kako Bog človeka izbere, ter ga s svojo močno in ljubečo besedo pokliče za preroka in apostole. Opazujmo te vzornike! Glejmo, kako poslušajo Božjo besedo in kako na klic odgovorijo. Izbrani so, zajame jih strah, počutijo se majhne, grešne, nesposobne. Božje zagotovilo: »Ne boj se, jaz sem s teboj«! jih okrepi, da vse zapustijo in pogumno odgovorijo!
Tudi nam, ki danes slišimo njegov klic, Božja beseda zagotavlja: »Ne boj se, saj sem s teboj«! Zato tudi mi lahko pogumno sprejmemo pomembne in življenjske odločitve ter na klic z veseljem in v hvaležnosti odgovorimo.
Vesel sem, da ste med nami ministrantke in ministranti ter drugi mladi župnijski sodelavci. In to v tako lepem številu! Hvala vam za vašo požrtvovalnost in čas, ki ga namenjate služenju pri sv. maši in drugih župnijskih srečanjih. Ministriranje in drugo služenje ni le neka obveza, ki ste jo sprejeli. To je vaš odgovor na božje vabilo. Kaže na vaše prijateljstvo z Jezusom. Odraža željo, da bi bili Jezusu blizu. Kadar smo skupaj s prijateljem, smo v srcu veseli. To veselje čutimo tudi, ko smo v Jezusovi bližini. Seveda se sprašujemo, kako bi še bolj gojili prijateljstvo z njim. Poti je več. Prva je gotovo molitev, osebna in skupna. Še posebej tista, ko skupaj v družini najdemo čas za Boga. Gotovo imate doma Sveto pismo. Položite ga na častno mesto. Radi ga prebirajte in prisluhnite, kaj vam Jezus govori. Na male, vsakdanje klice zvesto odgovarjajte, da boste mogli nekega dne pogumno odgovoriti, ko vas Bog pokliče v svojo službo. Najbolj svet, najlepši in najbogatejši trenutek je sveta maša. V njej najlažje in najbolj osebno začutimo, kako nas Jezus, naš prijatelj in sopotnik, hrani in krepi na poti rasti naše vere. Da bi bolj rasli in lažje premagovali dvome in krize, ki so del naše poti, si poiščite duhovnega spremljevalca, s katerim se boste lahko iskreno in odprto pogovarjali. Ob njem boste tudi lažje v sebi razbrali božji klic in nanj v vsej iskrenosti odgovorili.
Dragi starši, katehistinje in kateheti, dragi duhovniki in redovniki, ter župnijski animatorji za duhovne poklice. Tudi vi velikodušno odgovorite na Božji klic: s pričevanjem vašega življenja in sprejetjem odgovornega poslanstva. Spoštljivo, nevsiljivo in radostno spremljajte mlade na poti k osebni veri in življenjski poklicanosti. Papež Frančišek poudarja, da je spremljanje vaše osrednje poslanstvo. Še posebej v okolju, ki veri in duhovnim poklicem ni naklonjeno.
Sam sem se odločal ob branju šmarnic »Kraljica duhovnikov«, kjer so bile dan za dnem predstavljena pričevanja duhovnikov, redovnic in redovnikov ter misijonarjev, kako so odgovorili na božji klic in kako to poklicanost živijo danes. Kot odgovor na ta pričevanja se je v meni porajal pogum, če so oni zmogli boš zmogel tudi ti!
Po homiliji boste trije bogoslovci sprejeti med pripravnike za diakonat in prezbiterat. Napisali ste prošnjo, da bi vas Cerkev sprejela kot pripravnike na sveti red. V bogoslovju že štiri leta utrjujete in poglabljate svoj odgovor na božji klic. Ljubezen do Kristusa vas nagiba, da to željo, biti v službi Boga in ljudi, danes javno izrazite tu pred zbranim občestvom in ga prosite, naj vas z molitvijo spremlja na poti, do končnega »DA«Bogu.
Ptujskogorska mati Božja!
Izprosi moči in poguma vsem, ki v sebi čutijo Božji klic, da bi ga sprejeli v vsej iskrenosti in odprtosti in bi odgovorili z velikodušnostjo in veseljem.
Prosimo te tudi za družine, da bodo svoje otroke, ki čutijo božji klic, razumele in jih resnično podpirale.
Ozri se na naša župnijska občestva, da bodo mlade, ki se odločajo ali se na poklic pripravljajo, podpirali z molitvijo in dobro besedo.
Vsem duhovnikom, redovnicam, redovnikom in misijonarjem pa izprosi milost vztrajnosti in svetosti v izpolnjevanju danega poslanstva!
Amen.
msgr. Alojz Cvikl, mariborski nadškof metropolit
