Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore OFM je v petek, 11. februarja 2022, v župniji Ljubljana–Bežigrad izročil zdravniku prim. Janezu Zajcu odličje sv. Cirila in Metoda, ki je najviše priznanje Katoliške cerkve v Sloveniji.
Slovenski škofje so 22. oktobra 2021 na 127. redni seji Slovenske škofovske konference sklenili, da ob 80. obletnici življenja in 30. obletnici delovanja bolniške župnije odličje sv. Cirila in Metoda podelijo zdravniku prim. Janezu Zajcu za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci.
Utemeljitev priznanja
Primarij Janez Zajec, dr. med, je bil v veliko pomoč številnim duhovnikom pri zagotavljanju duhovne oskrbe hospitaliziranim bolnikom ter je dejavno pomagal pri razvoju celostne bolniške pastorale Katoliške cerkve v Sloveniji. S svojim strokovnim znanjem in krščansko držo je slovenskim duhovnikom odpiral pot ne le do bolniških sob, temveč tudi do vodstva bolnišnic in odgovornih v zdravstvu.
Več let so duhovniki iz bolniške župnije prihajali k bolnikom le na oddelke, v bolniške sobe. Pogosto je zdravstveno osebje ponudilo prostor, tudi ambulanto, za zasebno srečanje bolnika z duhovnikom. Ob vse večji želji po duhovnem in verskem spremljanju ter lažjem dostopu duhovnika do bolnikov se je vedno bolj čutila potreba po ustrezno opremljeni kapeli in pogovorni sobi za srečanja z bolniki, svojci in zdravstvenimi delavci. Pri tem iskanju je bil zelo uspešen prim. Janez Zajec, saj je pomembno pripomogel, da je takratni ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar 27. aprila 1994 blagoslovil kapelo povišanja svetega Križa v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, nadškof metropolit msgr. Alojz Uran pa je 30. januarja 2008 blagoslovil kapelo, posvečeno Mariji, zdravju bolnikov, na onkološkem inštitutu.
Tudi v ostalih šestindvajestih bolnišnicah v Sloveniji so duhovniki čutili podobne izzive. Želeli so bogoslužne prostore za svete maše in osebno molitev bolnih, zaposlenih in obiskovalcev. Ker se bolnišnični duhovniki vsako leto srečajo, da uskladijo bolnišnično pastoralo, so na ta srečanja vabili tudi prim. Zajca. Ta se je osebno srečal z duhovniki, ki so delovali v bolnišnicah brez kapele. Uspelo mu je, da je Ministrstvo za zdravje odobrilo postavitev kapel tudi v teh primerih. Tako imamo tudi po njegovi zaslugi kapele v triindvajsetih bolnišnicah (brez njih so le štiri manjše bolnišnice).
Janez Zajec je sodeloval tudi na simpoziju o zdravstveni pastorali na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Predaval je o duhovni oskrbi kot pomoči pri zdravljenju.
Življenjepis prim. Janeza Zajca
Janez Zajec se je rodil v katoliški družini 28. januarja 1942 v Ljubljani. Oče je bil državni uradnik, mati pa učiteljica.
Ob koncu vojne je bil oče kot domobranec ubit in še danes ni znano, kje je njegov grob. Od petega leta pa do drugega letnika študija medicine je Janez Zajec z veseljem ministriral pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani. Zakramente uvajanja v krščanstvo je prejel v ljubljanski stolnici.
Po končani osnovni šoli se je želel vpisati na klasično gimnazijo, vendar mu je bilo to onemogočeno. Tako je leta 1960 maturiral na I. državni gimnaziji Bežigrad in se jeseni vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Zaradi slabih gmotnih razmer – mama ni smela opravljati svojega učiteljskega poklica – je že kot gimnazijec in še kot študent pred poukom strankam dostavljal mleko, vse do tedaj, ko je dobil študentsko delo kot demonstrator na Inštitutu MF za higieno. V času študija je prejel nagrado prof. dr. Milice Valentinčič za raziskovalno nalogo o toksoplazmozi, s katero je leta 1964 sodeloval na mednarodnem kongresu študentov medicine v Lodžu na Poljskem.
Avgusta leta 1966 je študij medicine uspešno zaključil. Zaposlil se je v Bolnišnici za predšolsko invalidno mladino v Stari Gori pri Gorici. V tem času je odslužil vojaški rok ter opravil specializacijo iz fizikalne medicine in rehabilitacije. Leta 1973 mu je bila ponujena možnost zaposlitve v ZRI na mestu vodje Oddelka za poškodbe in degenerativna obolenja, tako da se je lahko vrnil v Ljubljano. V tem času je precej sodeloval tudi pri raziskovalnem delu; je avtor 32 strokovnih člankov.
Leta 1981 ga je svet zavoda UKC izvolil na mesto predstojnika tedanje Službe za medicinsko rehabilitacijo (sedaj Inštitut za medicinsko rehabilitacijo). V času demokratičnih sprememb je bil leta 1991 imenovan za namestnika generalnega direktorja UKC. V okviru mednarodnega sodelovanja z različnimi medicinskimi inštitucijami v Evropi in po svetu mu je bila dana možnost vpogleda v delovanje teh ustanov tudi glede zagotavljanja celostne (telesne, duševne in duhovne) oskrbe bolnika. Že pred tem je bil s strani bolniških duhovnikov Jakoba Turšiča in Mira Šlibarja seznanjen z mnogimi težavami, ki so onemogočale nemoteno pastoralno delo z bolniki.
Za božič leta 1991 je bila v UKC prvič sveta maša (v predavalnici), ki jo je daroval tedanji nadškof dr. Šuštar. Ob odličnem sodelovanju med Medicinsko fakulteto, vodstvom UKC in bolniško župnijo so se kmalu začele dejavnosti za ureditev prostora (seminarja). Z velikim prizadevanjem duhovnika Mira Šlibarja je tako kapela zasijala v današnji lepoti.
Ko je Janez Zajec leta 1993 nastopil službo državnega sekretarja, odgovornega za bolnišnično dejavnost na Ministrstvu za zdravje, ob ministru dr. Voljču, je dobil priložnost, da z nujnostjo zagotovitve prostorov za pastoralno oskrbo bolnikov seznani še vse ostale direktorje slovenskih bolnišnic – to je storil že na prvem sestanku. Tako so bile do 1. januarja 2000, ko je zaključil službovanje na Ministrstvu za zdravje, kapele urejene že v 23 od 27 bolnišnic.
Leta 1968 se je poročil. Leta 1970 je sodeloval na prvem vseslovenskem romanju bolnikov in invalidov z vlakom v Lurd, ki se ga je udeležilo okoli 1.500 oseb pod vodstvom p. dr. Marjana Šefa. Leta 1973 se je po vrnitvi iz Stare Gore v Ljubljano preselil v župnijo sv. Cirila in Metoda za Bežigradom, kjer se je z družino takoj vključil v župnijsko življenje na različnih področjih. Že od vsega začetka je sodeloval kot bralec Božje besede, več let kot član ŽPS, dve mandatni obdobji kot tajnik, od leta 1985 pa je tudi član molitvene skupine. Leta 2016 sta z ženo Mijo prejela listino o posvojitvi, ki jo podeljuje Slovenska frančiškanska provinca svetega Križa. Leta 2001 je bil Janez Zajec sprejet v red vitezov Božjega groba iz Jeruzalema in bil dve mandatni obdobji odgovoren za red v Sloveniji.
