Mednarodni kongres o pastorali Romov 2012

25.3.2012 Fatima, Portugalska Evropa, Rom
Mednarodni kongres o pastorali Romov Mednarodni kongres o pastorali Romov

Kaj evangelij ponuja ljudem z obrobja v vedno bolj razčlovečeni (strukturirani) družbi?


Poročilo o položaju pastorale Romov na Portugalskem.


Kako v današnji, vedno bolj razčlovečeni družbi, ki po svojih strukturah ljudi odriva na obrobje, evangelij odgovarja svetu in posamezniku? Na takšna in podobna vprašanja so v luči pastorale Romov poskušali odgovoriti udeleženci evropskega kongresa Mednarodnega katoliškega odbora za pastoralo Romov (CCIT – Comite Catolique International pour les Tsiganes), ki je potekal od petka, 23. do nedelje, 25. marca 2012, v Fatimi na Portugalskem. Naslov kongresa je bil: Kaj evangelij ponuja ljudem z obrobja v vedno bolj razčlovečeni (strukturirani) družbi? Iz Slovenije so se kongresa udeležili: koordinator za pastoralo Romov pri SŠK Peter Kokotec, podpredsednik CCIT Marjan Lampret, odgovorni za pastoralo Romov v škofiji Novo mesto Anton Gnidovec, predstavnica Romov iz Škofije Murska Sobota Sonja Horvat in katehistinja med romskimi otroki v župniji Murska Sobota Anica Pušnik. Na predavanjih in pri delu po skupinah so udeleženci kongresa ugotavljali, da se povsod v Evropi dogaja socialna, moralna in duhovna izključenost posameznikov in skupin. Med te sodijo tudi Romi, ki so kot narod razkropljeni po vseh državah v Evropi. Razlogi za izključenost so trije: različnost manjšine od večine, nelagodnost ob prisotnosti drugačnih in moralna diskriminacija, pri kateri so Romi že vnaprej označeni kot slabi. V prizadevanju proti kakršni koli izključenosti odgovarja evangelij, ki pravi, da je bil Kristus »prijatelj cestninarjev in grešnikov« (Mt 11,19) ter Jezusova beseda: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu« (Mr 16,15). Marsikomu se takšen odgovor in celo oznanjevanje Božje besede Romom morda zdi nesmiselno. Tem daje odgovor apostol Pavel, ki pravi, da je vedno potrebno oznanjati Jezusa Kristusa, »ki je Judom v spotiko, poganom norost. Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, je Mesija, Božja moč in Božja modrost«(1 Kor 1,23–24). – Ali se lahko iz oznanjevanja obrobnim, zapostavljenim in zapuščenim lahko česa naučimo? Je takšno oznanjevanje sploh še aktualno, ko naj bi bilo v Evropi in njenih strukturah poskrbljeno za vse in vsakogar? – Izkušnje in situacija kažejo, da skrb za obrobne vedno o(b)staja. Za Cerkev obrobni, ki čakajo luč evangelija, pomenijo izpraševanje vesti. Zatiskanje oči pred stanjem obrobnih skupin je za Cerkev in cerkveno občestvo odmik od evangelija. Romi prav zato, ne glede na to ali so revni ali bogati, znotraj ali zunaj nekih ustaljenih norm, opominjajo Cerkev, naj se po obrobnih vedno znova vrača k svojemu pravemu poslanstvu, to je oznanjanje Kristusa, križanega in od mrtvih vstalega.

Srečanje je udeležence obogatilo ne samo z medsebojnimi izkušnjami, ampak predvsem s spodbudo, da je življenje po evangeliju in oznanjevanje evangelija med Romi pot Cerkve, ki v trpečih in odrinjenih bratih in sestrah odkriva trpečega Kristusa. V trpečem Kristusu se v vsaki romski skupnosti in posamezniku poleg trpljenja, odrinjenosti in diskriminacije kažeta tudi slava in veselje vstajenja. V delu za Rome, z Romi in med Romi se moč v slabosti izpopolnjuje, pokaže se ljubezen in širina medčloveških odnosov, ki ne iščejo koristi, ampak zaživijo v darovanju in ljubezni. Merilo dela ni več zemeljski dobiček, ne hvala ali čast, ampak dostojanstvo vsakega človeka. To je pot in odgovor evangelija vsakemu posamezniku, občestvu in Cerkvi.


Poročilo je pripravil Peter Kokotec.