V petek, 25. septembra 2020, je v organizaciji Fakultete za poslovne vede potekala interdisciplinarna mednarodna znanstvena konferenca z naslovom "Trideset let tranzicije". Z omenjeno konferenco se je mednarodna akademska javnost oddolžila spominu na 100. obletnico rojstva slovensko-britanskega političnega disidenta in liberalnega ekonomista Ljuba Sirca (1920–2016), čigar osebno knjižnico in arhiv je po njegovi smrti v dar prejela ustanova. Konferenca je potekala pod častnim pokroviteljstvom Boruta Pahorja, predsednika Republike Slovenije.
Glavna raziskovalna vprašanja konference – zadevajoča razvoj, oblikovanje in izzive tranzicijskih gospodarstev na poti od (nekdanjega) socializma k (sodobnemu) kapitalizmu – so bila naslednja: Ali je kritika socializma in državno vodenih gospodarstev še vedno relevantna trideset let po političnem zlomu evropskega komunističnega bloka? Kako sedanje državne institucije in primerljive neuradne mreže, povezane z ali izhajajoče iz socialističnega obdobja, vplivajo na poslovno okolje in posledično družbeno blaginjo v (nekdanjih) tranzicijskih državah? V tem kontekstu je treba poudariti, da je bil Ljubo Sirc eden prvih (zahodnih) znanstvenikov, ki se je posvetil dosledni kritiki pomanjkljivosti državnega socializma, zlasti na področju investicijske neučinkovitosti, pomanjkanja podjetniškega duha in slabih institucij.
Konferenco, ki je bila zasnovana kot hibridni dogodek z izvedbo v živo in po medmrežju, sta otvorila dva uvodna govora: prvega je prispeval msgr. dr. Anton Stres, rektor Katoliškega inštituta in upokojeni ljubljanski nadškof, drugega pa Krasen Stančev, profesor teorije javne izbire in makroekonomskih analiz politike na Univerzi v Sofiji v Bolgariji in član inštituta Acton v ZDA. V nadaljevanju je nastopilo dvaintrideset govorcev in razpravljavcev iz desetih različnih držav (Slovenije, Bolgarije, Estonije, Združenega kraljestva, Madžarske, Ruske federacije, Italije, Hrvaške, Severne Makedonije, Avstrije). Program konference je zaključila okrogla miza o vplivu Evropske unije in o (ne)uresničevanju vladavine prava v (post)tranzicijski Sloveniji.
Predstavitve, ki so vzbudile največ zanimanja, so bile naslednje: o raziskavi na področju ekonomske blaginje in odpora do korupcije v postkomunističnih državah Gajgisiza Aširova (Univerza v Tartuju, Estonija) in Luce Andrianija (Univerza Birkbeck v Londonu, Združeno kraljestvo), o razvoju in dediščini zgodnjega tranzicijskega obdobja na Madžarskem Pétra Ákosa Boda (Univerza v Budimpešti, Madžarska), o državni podpori sodobne ruske težke industrije Andreja Jakovljeva, Nine Eršove in Olge Uvarove (Nacionalna raziskovalna univerza Visoka šola ekonomije), o državni lastnini in ponovnem krepljenju državne moči v sodobni Rusiji Cristine Poncibò (Univerza v Turinu, Italija) ter o vlogi medijev in neformalnih institucij kot ovir pri povečevanju števila tujih neposrednih naložb v Sloveniji Zorana Vaupota in Milene Fornazarič (FPPV, Slovenija).
Organizacijski odbor konference je podelil nagrado za najbolje napisani prispevek Andreju Jakovljevu, Nini Eršovi in Olgi Uvarovi z Nacionalne raziskovalne univerze Visoka šola ekonomije (Moskva, Ruska federacija); naslov prispevka se je glasil: »Kdo je prejel državno podporo v ruski težki industriji? Spremembe in prioritete po krizi leta 2014–2015«. Ugleden mednarodni raziskovalni dosežek sta z delitvijo drugega mesta za najboljši raziskovalni prispevek z naslovom »Tisk in neformalne institucije kot ovire za tuje neposredne naložbe: Kaj se je spremenilo v Sloveniji med letoma 1992 in 2018?« dosegla tudi Zoran Vaupot in Milana Fornazarič (oba FPPV) .
Poleg tega so organizatorji konference vsem aktivnim udeležencem in poslušalcem omogočili anonimno glasovanje za najboljšo predstavitev prispevka na konferenci. Zmagal je Zoran Vaupot (FPPV), s predstavitvijo prej navedenega prispevka.
Aktivni udeleženci konference bodo svoje prispevke objavili v posebnih številkah dveh znanstvenih revij: Post-Communist Economies (Združeno kraljestvo) in Res novae (Slovenija).
Večina udeležencev konference je delila mnenje, da se je ekonomsko in družbeno zapleten proces tranzicije, vsaj v splošnih potezah, že zaključil, četudi pogosto z drugačnimi izidi, kakršne so prvotno pričakovali zagovorniki liberalnega ekonomskega in demokratičnega reda. V tem smislu je konferenca izpostavila težavo korupcije (v nekaterih primerih celo institucionalne) in neuradnih mrež. Še več, na podlagi tega, o čemer so predavali številni konferenčni govorci, se zdi, da je za vzdržno gospodarstvo prostega trga z učinkovitimi državnimi institucijami nujno potrebno ustrezno etično ozadje, utemeljeno v vrednotah zasebnega lastništva, političnega pluralizma in osebne odgovornosti. Od tod je tudi pomenljivo, da je konferenco, ki je obravnavala takšne teme, organiziral zasebni visokošolski zavod brez sistemskega javnega financiranja.
Povezava na spletni arhiv fotografij s konference: https://photos.app.goo.gl/zRvFtorYweJn5zhD8
