Matej Pavlič je v torek, 13. novembra 2018, na Univerzi Svetega križa v Rimu predstavil in zagovarjal doktorsko nalogo iz cerkvenega prava.

Zagovor je uspešno opravil in potem, ko je javno izpovedal vero, dobil naslov dr. Matej Pavlič. Petčlanski senat Fakultete za cerkveno pravo je menil, da se doktorska naloga objavi v celoti.

Dr. Pavlič v doktorski nalogi z naslovom Poučevanje religije v javnih šolah držav s področja nekdanje Jugoslavije je v primerjalnem raziskovanju preučil pravne norme omenjenih šestih držav, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, na področju tematike izobraževanja, šolstva in verske svobode. Izhodišče je nudila sedemdesetletna skupna zgodovina teh področij in nato različnost pravnih rešitev, ki so jih v oblikovanju šolskih sistemov poiskale kot samostojne države po letu 1991. Merilo za presojo bili dve človekovi pravici, zapisani v vseh zadevnih mednarodnih dokumentih, in sicer pravica do izobrazbe in pravica do verske svobode. Vse države, ki jih je preučeval, imajo demokratično ureditev, kar pomeni, da bi morala zakonodaja v kar največji možni meri poskrbeti za uresničevanje individualnih pravic. Ugotovil je, da je splošno stanje na področju zagotavljanja verske svobode v marsičem na ravni, ki je povsem primerljiva z drugimi evropskimi državami. Ponekod, in to prav na področju šolstva, pa so verski svobodi postavljene ozke meje, ki jo pravzaprav utesnjujejo. To je v Sloveniji, Črni Gori in Makedoniji, ki v svojih šolskih programih ne predvidevajo konfesionalnega pouka o veri in verstvih ter celo prepovedujejo vsako navzočnost verskih skupnosti v šolskem prostoru.