Letno poročilo Katoliške Cerkve v Sloveniji 2018

18.12.2018 Katoliška Cerkev in Cerkev na Slovenskem Cerkev na Slovenskem, Poročilo, SŠK, Statistika
Foto: Miha Omejc za: SŠK Foto: Miha Omejc za: SŠK

V torek, 27. novembra 2018, ob sklepu plenarne seje Slovenske škofovske konference, so škofje sprejeli in objavili digitalno publikacijo SŠK Letno poročilo Katoliške Cerkve v Sloveniji za leto 2018, ki zajema podatke za desetletje 2007–2017.

Podatke so posredovale posamezne (nad)škofije; pridobile so jih od župnij, organizacij in ustanov. Prikaz številk svetovne cerkvene statistike ter primerjalnih vrednosti za druge države (npr. število krstov, število redovnic ipd.) je vzet iz publikacije Annuarium Statisticum Ecclesiae 2016.


LETNO POROČILO 2018

INFOGRAFIKA


Leta 2017 je imela Slovenija 2.066.880 prebivalcev, od teh je bilo 1.511.980 katoličanov (73,15 %).

Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v letu 2017 že osemnajsto leto zapored negativen: v letu 2017 se jih je iz države odselilo 6.583 več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že devetnajsto leto zapored pozitiven: v letu 2017 se jih je v Slovenijo priselilo 7.836 več, kot se jih je iz nje odselilo.[1]

Lokalna Cerkev je razdeljena v dve metropoliji s sedežema v Ljubljani in v Mariboru ter ima šest škofij: Koper, Ljubljana, Novo mesto, Celje, Maribor in Murska Sobota. V Sloveniji je 784 teritorialnih župnij in ena personalna (bolniška).

V Katoliški Cerkvi v Sloveniji je leta 2017 delovalo 14 nadškofov in škofov, 1.018 duhovnikov (758 škofijskih in 260 redovnikov), 30 stalnih diakonov, 482 redovnic in 649 katehistinj in katehistov.

V Sloveniji je 2.901 cerkva in kapel.

Osebe v Cerkvi na Slovenskem:

  • 14 škofov,
  • 758 škofijskih duhovnikov,
  • 260 redovnih duhovnikov,
  • 1018 vseh duhovnikov,
  • 30 stalnih diakonov,
  • 482 redovnic,
  • 649 laiških katehistinj in katehistov,
  • 4.335 ključarjev oz. članov ŽPS ter
  • 10.944 prostovoljk in prostovoljcev Karitas.
  • Število stalnih diakonov je v porastu. Leta 2017 jih je bilo 30, leta 2005 pa 13.
  • Leta 2017 je bilo 649 laiških katehistinj in katehistov, leta 2006 pa 100 manj: 549.
  • Leta 2017 je v mreži Slovenske karitas delovalo skoraj 11.000 prostovoljk in prostovoljcev Karitas.

Redovništvo

V šestih škofijah Cerkve na Slovenskem deluje 32 redovnih skupnosti ali ustanov z novo obliko Bogu posvečenega življenja. V letu 2017 je bilo v Sloveniji 764 redovnic in redovnikov. Najstarejša redovna skupnost, prisotna na slovenskem ozemlju, so cistercijani, saj je bil njihov prvi samostan pri nas ustanovljen leta 1136. Sledijo kartuzijani (1160), frančiškani (1229), minoriti (1239), klarise (1300), karmeličanke (1650) in uršulinke (1702).

Zakramenti:

  • 11.574 krstov,
  • 9.669 prvih obhajil,
  • 8.598 svetih birm,
  • 2.592 cerkvenih porok ter
  • 10 novomašnikov.

Sakralna kulturna dediščina:

  • 18,9 % je povprečje deleža državnih sredstev za obnovo sakralne kulturne dediščine v letih 1992-2017,
  • 3 (nad)škofijski arhivi
  • 1 muzej krščanstva na Slovenskem
  • v letu 2017 je v štirih slovenskih škofijah na področju sakralne glasbe delovalo 11.639 oseb.

Katoliške izobraževalne in socialne ustanove v Cerkvi na Slovenskem:

  • 30 vzgojno-izobraževalnih zavodov,
  • v katoliških vrtcih 1.613 vpisanih otrok,
  • 2.080 učencev obiskovalo katoliške osnovne in srednje šole,
  • 401 študentov bilo vpisanih v katoliške visokošolske ustanove ter
  • v 16 domovih za ostarele bivalo 1.520 oskrbovancev.

V Sloveniji imamo le dve katoliški osnovni šoli, ki ju obiskuje 0,3 % vseh šolajočih se otrok v osnovnih šolah. Delež mladih, ki obiskuje katoliške gimnazije, predstavlja 2,1 % populacije v posamezni generaciji. Štiri katoliške gimnazije dosegajo odlične rezultate na različnih področjih ter tako nadaljujejo bogato tradicijo katoliških izobraževalnih ustanov.

Slovenska karitas

V letu 2017 je v Sloveniji v okviru mreže Karitas:

  • bilo razdeljenih 3.497ton hrane;
  • 14.785oseb je prejelo pomoč v obliki plačila položnic;
  • 12.549otrok je prejelo šolske potrebščine v obliki paketa ali bonov za delovne zvezke;
  • 1.368 osnovnošolcev in dijakov je bilo deležnih pomoči pri plačilu kosila, prevoza in obšolskih dejavnosti;
  • 212otrok je bilo vključenih v botrstvo in posvojitev na razdaljo, otroci pa so bili deležni tudi obdarovanj ob praznikih in učne pomoči;
  • v letovanja družin, otrok in starejših v Portorožu je bilo vključenih 581oseb.

Strokovni delavci in usposobljeni prostovoljci na škofijskih in župnijskih Karitas so:

  • izvedli več kot 14.000individualnih svetovanj, v katera je bilo vključenih 5.445gospodinjstev;
  • v različne oblike družabnih dogodkov je bilo vključenih 19.275starejših;
  • prostovoljci so v več kot 90.000obiskih razveselili preko 41.208starejših;
  • 3.362družinskih članov iz socialno ogroženih družin je bilo vključenih v strokovno vodene skupine, delavnice in izobraževanja;
  • več kot 19.000 otrok je bilo vključenih v obdarovanja, delavnice, družabne dogodek; od tega 442v centre za mlade in otroke.

 

Dejstva o financiranju Katoliške Cerkve v Sloveniji:

  • Katoliška Cerkev in njene pravne osebe (župnije, škofije, redovne skupnosti, društva, organizacije ...) se večinoma financirajo z darovi vernikovin donacijami.
  •  Vsi slovenski duhovniki, redovnice in redovniki ter verski delavci plačujejo dohodnino, kakor to določa Zakon o dohodnini.
  • Državni delež sofinanciranja verskih skupnosti je v Sloveniji 0,8 EURna posameznega člana naše verske skupnosti (absolutna vrednost državnega sofinanciranja vseh verskih skupnosti na prebivalca znaša 5,81 EUR). V Nemčiji država z zbranim davkom nameni 200-krat večji delež sofinanciranja na prebivalca kot v Sloveniji, v Avstriji 85-krat večji in na Hrvaškem 12-krat večji delež.
  • Za delovanje Karitas, šol, arhivov in obnovo zaščitenih kulturnih spomenikov s kandidiranjem na javnih razpisih prejme tudi državna sredstva. Porabo nadzorujejo različne državne službe, med drugim tudi Komisija za preprečevanje korupcije inRačunsko sodišče RS.
  • Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da ustavno načelo ločitve države in verskih skupnosti ne pomeni, da je vsakršna materialna pomoč države Cerkvam in drugim verskim skupnostim izključena(prim. odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/01 in Rm-1/02). Država je zato dolžna s Cerkvami in verskimi skupnostmi vzpostavljati in ohranjati odnos trajnega sodelovanja in dialoga (prim. odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-107/96, U-I-121/97, U-I-326/98 in U-I-92/07).
  • Državno sofinanciranje socialnih prispevkov verskih delavcev ne pomeni financiranja verske dejavnosti. Namenjajo se izključno za zagotavljanje socialne varnosti verskih delavcev, ki so državljani Republike Slovenije in opravljajo splošnokoristno dejavnost (glej poglavje 2.9.1 Namenska finančna državna pomoč za plačilo prispevkov verskim uslužbencem). Gre torej za zagotavljanje pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave RSv povezavi z uveljavljanjem javnega interesa oziroma načela socialne države (2. člen) ob zagotovitvi enakopravnosti (14. člen) zlasti s kulturnimi delavci. Tudi tem država financira socialne prispevke, podobno kot namenja proračunska sredstva za športno dejavnost. Sicer pa je državno financiranje socialnih prispevkov verskih delavcev običajno v številnih evropskih državah (npr. v Belgiji, na Češkem, v Litvi, Nemčiji, na Madžarskem, Poljskem in Slovaškem).

 


[1]Vir: SURS, v: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7485 (pridobljeno 20. avgusta 2018).