Kulturna dediščina Katoliške cerkve v Sloveniji

8.2.2020 Katoliška cerkev v Sloveniji Cerkev v Sloveniji, Kultura, SŠK

Kulturna dediščina Katoliške cerkve v Sloveniji ali tudi sakralna kulturna dediščina je izrednega pomena, saj ima Katoliška cerkev v Sloveniji v lasti in posesti 2.901 cerkev in drugih sakralnih objektov. 

Pogosto gre za enkratne mojstrovine in umetniške stvaritve, ki nam jih lahko zavidajo tudi veliki narodi. Naši predniki so jih skozi stoletja ohranjali in obnavljali ter s tem gojili tudi pripadnost slovenstvu in narodu. To nacionalno bogastvo zahteva stalno skrb in vzdrževanje. S tem želimo vsaj delno predstaviti velik pomen tega dela Cerkve na Slovenskem.

Dragi stroški konservatorskih in restavratorskih posegov ter redno vzdrževanje zahtevajo veliko naporov in sredstev lokalnih skupnosti, pogosto majhnih župnij ali samostanov, ki jim je sakralna dediščina dragocena, a v veliko finančno breme. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj splošnih podatkov, ki pomagajo vsaj delno orisati to razvejano področje.

Število cerkva in sakralnih objektov v Sloveniji
V Sloveniji je 2.901 cerkva in kapel ter znamenj.[1]

Po stanju registra Ministrstva za kulturo o vpisani sakralni kulturni dediščini iz januarja 2009 je v Sloveniji 6.157 sakralnih enot (cerkve, kapele, zidana znamenja in križi).

Muzeji in arhivi
V prostorih cistercijanskega samostana v Stični deluje Muzej krščanstva na Slovenskem (MKS), ki ima edini status nacionalnega muzeja. Muzej ima zaposleno strokovno osebje, ki gradivo sistematično zbira, restavrira, preučuje, raziskuje in razstavlja. Ministrstvo za kulturo MKS sofinancira 100%. Muzej hrani nekatere predmete redovnih skupnosti, samostanov in zasebnikov. 

Pomemben del slovenske sakralne kulturne dediščine predstavljajo še nekatere zasebne zbirke, spominske sobe, župnijske razstave ali zbirke (npr. v Radmirju, Piranu, Misijonski muzej na Rakovniku itd.), ki jih večinoma financirajo župnije, škofije ali redovne skupnosti. Med njimi velja omeniti Muzej jaslic na Brezjah.[2]

Državno financiranje javnega zavoda Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični:

Leto

Sredstva v EUR

2008

169.714,35

2009

314.988,32

2010

263.261,00

2011

251.445,00

2012

240.220,00

2013

225.365,00

2014

222.236,00

2015

207.618,00

2016

221.127,00 

2017

232.134,00 

2018

 231.952,00 

V Cerkvi na Slovenskem delujejo trije (nad)škofijski arhivi (v Kopru, Ljubljani in Mariboru); vsaka župnija in vsak samostan imata svojega, poleg tega pa imajo svoj arhiv še provincialni samostani. Država sofinancira 70 % plače 8 uslužbencev samo v treh škofijskih arhivih (zaposleni: v koprski škofiji 1, v ljubljanski nadškofiji 5, v mariborski 2). Do tega so upravičeni, ker opravljajo javnokoristno dejavnost, kar ureja pogodba med Ministrstvom za kulturo in SŠK.
 

Sofinanciranje arhivske dejavnosti Cerkve na Slovenskem po dogovoru med SŠK in Vlado RS po letih:

Leto

Sredstva v EUR

2008

152.566,00

2009

176.245,00

2010

167.545,00

2011

174.639,00

2012

169.201,00

2013

165.203,00

2014

161.992,00

2015

161.572,00

2016

170.735,00

2017

172.854,00

2018

 174.430,00 

 

Kulturna dediščina redovnih skupnosti
Slovenski redovi imajo v lasti 81 objektov s statusom kulturnega spomenika, pri čemer so nekateri celo državnega pomena. Največ jih imajo frančiškani (35), sledijo minoriti (24), uršulinke (4), benediktinci (3) in jezuiti (3). Večinoma gre za samostane ali cerkve, najdemo pa tudi muzeje in knjižnice. Trije redovi imajo osebo, ki se posebej ukvarja s kulturno dediščino, kot so npr. arhivar, knjižničar ali kustos.

Cerkvena glasba
Slovenci imamo močno glasbeno tradicijo in izpostavljeni podatki za štiri slovenske škofije potrjujejo, da so cerkveni pevski zbori še vedno pomembni nosilci kulturnega dogajanja po župnijah. Po dostopnih podatkih je v letu 2018 v slovenskih škofijah na področju sakralne glasbe delovalo 22.974 oseb. Kot pravi bogoslužni sodelavci so nepogrešljivi pri večjih praznikih ter tudi pri krajevnih ali regionalnih kulturnih dogodkih. Župnijski zbori so v omenjenih štirih škofijah v letu 2017 združevali vsaj 7.401 pevk in pevcev, otroški zbori pa 2.663. Podobno kot pri nedeljnikih lahko opazimo, da se število skozi leta ne spreminja in za razliko od zakramentalne prakse verniki dejavno sodelujejo v župnijskem življenju.

Škofija

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

Organisti[3]

363

354

358

380

367

392

402

683

676

690

1266

Pevovodje, zborovodje

199

229

190

194

190

210

114

95

147

151

170

Drugi glasbeniki

66

95

104

105

63

89

99

87

85

122

152

Mešani župnijski pevski zbor[4]

3871

3766

3936

3943

3506

3923

3449

5980

5999

5756

16624

Moški župnijski pevski zbor

335

350

350

317

317

321

321

414

414

345

345

345

345

292

292

329

329

462

462

572

572

436

(št. pevcev)

Ženski župnijski pevski zbor

590

512

512

540

540

576

576

588

588

519

519

491

491

587

587

560

560

811

811

713

713

764

(št. pevcev)

Duhovno-ritmična glasba[5]

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

36

36

78

78

55

(št. pevcev)

Mladinski pevski zbor

427

425

425

358

358

422

422

488

488

359

359

355

355

434

434

357

357

954

954

894

894

818

(št. pevcev)

Otroški pevski zbor (št. pevcev)

1895

1822

1880

1968

1959

2068

2243

1866

1777

2839

2663

Skupaj:

1822

1880

1968

1959

2068

2243

1866

1777

2839

2663

2689

 

Vir podatkov: Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2019


[1] Podatke za to poglavje sta prispevala msgr. mag. Franci Petrič in Ministrstvo za kulturo RS.

[2] Prim. http://www.marija.si/dozivite-brezje/muzej-jaslic/.

[3] Dodan potatek za Nadškofijo Ljubljana za leto 2018.

[4] Dodan potatek za Nadškofijo Ljubljana za leto 2018.

[5] Pod rubriko ”Duhovno-ritmična glasba” so vpisani predvsem inštrumentalisti.