Kdo se boji pluralnosti?
Financiranje zasebnih osnovnih šol je tema, ki je zadnje tedne (zaradi sicer neuspelega poskusa spreminjanja šolskega člena ustave; zakonodajnih manevrov, kako obiti odločbo ustavnega sodišča, ki je zakonodajalcu naložilo uvedbo polnega financiranja vseh javno veljavnih programov državnih in zasebnih šol; razvnete »kulturnobojniške« razprave in še česa) v središču pozornosti. Na to zgodbo želimo pogledati skozi strnjeno pripoved o njenem »sprožilcu« – katoliški OŠ Alojzija Šuštarja, ki je bila ustanovljena v okviru Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani. Njegov direktor je dr. Roman Globokar.
Kaj se dogaja glede financiranja zasebnih šol?
Ustavno sodišče je odločilo, da bi moral biti javnoveljavni program na zasebnih osnovnih šolah financiran 100 % iz javnih sredstev. Rok za uresničitev odločbe je bil v začetku januarja 2016. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) pa do danes še ni bil popravljen.
Na pobudo staršev zasebne OŠ Alojzija Šuštarja je ustavno sodišče presojalo o tem, ali je njihov položaj diskriminatoren glede na to, da 57. člen slovenske ustave določa, da se obvezno osnovnošolsko izobraževanje financira iz javnih sredstev, oni pa morajo plačevati 15 % za izvajanje javnoveljavnega obveznega osnovnošolskega izobraževanja na zasebni šoli. Decembra 2014 je ustavno sodišče ugotovilo, da tak položaj v resnici ni pravičen, zato je državnemu zboru naložilo, da v roku enega leta od objave odločbe, 6. 1. 2015, uskladi zakon z ustavo.
Ministrstvo je odlašalo s predlogom zakona, ki bi odpravil diskriminatoren položaj staršev otrok v zasebnih osnovnih šolah. Sočasno s popravki, ki jih je naložilo ustavno sodišče, je želelo sprejeti več sprememb.
Novembra 2017 je državni zbor začel postopek za spremembe ustave, pri čemer bi 57. člen, ki zagotavlja financiranje obveznega osnovnošolskega izobraževanja iz javnih sredstev, spremenili tako, da bi zapisali, da je država po ustavi dolžna financirati javne šole iz javnih sredstev. S 60 glasovi za spremembo in 22 proti se je pričel postopek spremembe ustave. Naslednji korak je, da ustavna komisija državnega zbora, ki je podala predlog za začetek postopka, na podlagi opravljene razprave oblikuje končni predlog besedila. Predlog mora prejeti dvotretjinsko večino vseh članov komisije (in ne le prisotnih, kar sicer zadošča za začetek postopka). Po napovedi predstavnika madžarske narodne skupnosti, da spremembe ustave ne bo podprl, kaže, da se bo postopek za spremembo ustave končal.
Ministrstvo je medtem pripravilo novelo zakona, po kateri bi deloma uresničili odločbo ustavnega sodišča. Po obravnavi na matičnem delovnem telesu, Odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino, je bila novela potrjena skupaj z amandmajem poslanske skupine DeSUS, ki predvideva, da zasebne osnovne šole ne bi dobile nikakršnega financiranja za jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dodatno strokovno pomoč za učence s posebnimi potrebami, dodatni in dopolnilni pouk, krožke in neobvezne izbirne predmete.
Ob tem je pravna služba državnega zbora poslance opozorila, da bi bil predlagani amandma poslanske skupine DeSUS v nasprotju z ustavo. Po obravnavi na matičnem delovnem telesu so se v javnosti pričeli pojavljati tudi drugi predlogi. Novela čaka na parlamentarno obravnavo.
Kaj plačuje država zasebnim osnovnim šolam?
100 % financiranje programa ni 100 % financiranje šole. Tudi če bi država za izvajanje programa namenila 100 %, bi to pomenilo približno 80 % celotnega stroška osnovne šole. Država plačuje le (del) plač(e) učiteljev, kar pa ni edini strošek šole.
Zasebni šoli se za izvedbo javnoveljavnega programa v skladu s 86. členom ZOFVI »zagotavlja 85 % sredstev, ki jih država oz. lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole«. Država zagotavlja 85 % za plače učiteljev in del materialnih stroškov. Lokalna skupnost pa prispeva del sredstev za elektriko, vodo in ogrevanje.
Zasebni šoli pa ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo. Ta del predstavlja približno 20 % sredstev za delovanje šole, ki jih mora zagotoviti ustanovitelj oz. jih morajo prispevati starši. V primeru, da zasebne šole ne bi bilo in bi vsi otroci, ki jo obiskujejo, obiskovali državne šole, bi država zanje morala zagotoviti še ta dodatna sredstva. Zasebne šole bi bile tudi v primeru 100 % financiranja programa za državo še vedno cenejše.
Izpostaviti velja še eno pojasnilo. Plačilo zasebnim osnovnim šolam je vedno vezano na plačila javnim osnovnim šolam. Če se znižujejo sredstva za javne šole, se znižujejo tudi sredstva za zasebne, ki za svoje delovanje vedno dobijo delež sredstev, namenjenih za primerljive javne šole.
Ali (lahko) (zasebna) osnovna šola ustvarja dobiček?
Ne. To je tudi zakonsko prepovedano. 7. člen ZOFVI jasno prepoveduje ustvarjanje dobička z javnoveljavnimi programi, ki se financirajo iz javnih sredstev.
To je ena od številnih varovalk, ki onemogoča komercializacijo osnovnošolskega izobraževanja. Prepričani smo, da mora šolstvo ostati nepridobitna dejavnost in tovrstne varovalke podpiramo.
Dodati velja, da so stroški upravljanja osnovne šole veliki, zahtevni pa so tudi številni izzivi, s katerimi se pri tem srečuje vodstvo. V primeru, da bi bilo mogoče z upravljanjem osnovnih šol služiti, bi v preteklih 25 letih verjetno lahko opazili večji razmah zasebnih osnovnih šol. Tako pa je bila zasebna iniciativa v izobraževanju omejena predvsem na druge segmente izobraževanja.
Zakaj se Katoliška cerkev sploh ukvarja s šolstvom?
Zaradi njene poklicanosti, da človeka spodbuja k celostnemu razvoju. Ker si želi prispevati svoj delež za skupno dobro celotne družbe.
Večstoleten interes Cerkve na področju šolstva je povezan z željo po tem, da bi pomagala človeku, da bi se razvil, dosegel svoj polni potencial, se zavedel svoje enkratnosti in se veselil sebe, svojega obstoja in v tem cenil tudi svojega bližnjega. Evangelij, veselo oznanilo Jezusa Kristusa, cerkveno skupnost obvezuje, da človeku pomaga na poti do spoznanja svojega bistva in razvijanja svojih darov. Ta specifičen pogled na človeka, ki se uresničuje v odnosu, saj je človek bitje skupnosti, v kateri mora bivati kot enkraten in kreativen, izviren posameznik – ta pogled je tisti, ki Cerkev usmerja, jo vodi k temu, da bi človeku pomagala do tega, da zaživi v polnosti. Del tega poslanstva Cerkev uresničuje tudi preko polja šolskega izobraževanja.
Izoblikovano poslanstvo Zavoda sv. Stanislava se konkretno glasi: »Iz vere, upanja in ljubezni v dialogu s svetom ustvarjati pogoje za celovito osebnostno rast posameznika v skupnosti, da bi živel v polnosti in sooblikoval boljši svet.«
Resnično verjamemo v potrebo po pravem, iskrenem dialogu in sobivanju v skupnosti, ki jo tudi sooblikujemo. Prepričani smo, da more resnična pluralnost svobode izobraževanja prispevati k izgradnji skupnega dobrega. S svojim delovanjem si prizadevamo, da bi bogatili slovenski šolski prostor in plodno sodelovali z vsemi, ki v njem delujejo.
Vsi, ki iskreno delujemo na področju vzgoje, si prizadevamo, da bi otroke in mladino vzgojili v uspešne in srečne državljane, ki bi živeli uresničena življenja in si prizadevali za dobro širše skupnosti. Imamo pa različne predstave o tem, kakšne poti proti temu cilju bi ubrali. Pluralizem na področju izobraževanja je tako bogastvo, ki posamezniku omogoča, da si izbere pedagoški model, metodo, vrednote, ki v spoštovanju do drugih poti zanj predstavlja najustreznejšo izbiro.
Svoboda izobraževanja je temeljna človekova pravica in zdi se nam potrebno, da se jo omogoči vsem otrokom in staršem.
