Klic dobrote 2015 – 25. dobrodelni koncert za pomoč družinam v stiski in podelitev odlikovanja RS

25.11.2015 ob 20:00 Celje Cerkev v Sloveniji, Koncert, Karitas
Klic dobrote 2011 - Foto Rok Mubi Klic dobrote 2011 - Foto Rok Mubi

Slovenska karitas skupaj z RTV Slovenija prireja 25. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki bo v sredo, 25. novembra 2015 ob 20.00 v Dvorani Golovec v Celju. Koncert bodo prenašali  TV Slovenija, Radio Slovenija I. program in Radio Ognjišče. Dogodka se bo udeležil predsednik RS Borut Pahor, ki bo ob začetku koncerta Slovenski karitas ob 25. letnici delovanja podelil odlikovanje RS, Zlati red za zasluge za odlično uresničevanje človekoljubnega poslanstva.

Veseli smo, da bosta z nami na dobrodelnem koncertu tudi ljubljanski apostolski - nuncij msgr. dr. Juliusz Janusz, predsednik Slovenske škofovske konference - novomeški škof msgr. Alojz Glavan, ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, škof Evangeličanske cerkve - Geza Filo in celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Med koncertom bo zbrane nagovoril škof msgr. Alojzij Cvikl, predsednik Slovenske karitas.

Prireditev v dvorano vsako leto privabi številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji. Veliko dobre glasbe in odličnih glasbenikov bo tudi tokrat z nami na dobrodelnem koncertu z naslovom »V službi človekovega dostojanstva«. To bo tudi večer dobrih misli, ki jih bosta pletla voditelja Mateja Rosa in Jure Sešek, iz studia v Ljubljani pa nas bo z »vremensko napovedjo«, nagovarjal Andrej Pečenko.

Nastopili bodo:
Miran in Gal Juvan | XXL vokal | Alja Krušič | Alfa in Omega|
Folklorna skupina KD Sv. Mihael, Grosuplje | Helena Blagne |
Oto Pestner|Okrogli muzikanti | Regina | Tomaž Plahutnik |
Baletna šola| Pirueta Kreativo |Alpski kvintet | Manca Špik |  
Scenarij Tadej Sadar in režija Tomaž Švigelj.

V času koncerta se lahko gledalci ob neposrednem televizijskem in radijskem prenosu s telefonskim darovanjem sredstev aktivno vključijo v dobrodelno akcijo. V letu 2014 se je v času koncerta za družine v stiski zbralo 141.300 EUR. Z zbranimi sredstvi na koncertu in v spremljajočih akcijah Klica dobrote, ki potekajo do konca leta, materialno pomoč vsako leto prejme več kot 20.000 družin po vsej Sloveniji.  Tudi letos prosimo vse ljudi dobrega srca, da skupaj pomagamo družinam v stiski.

Letošnji dobrodelni koncert je 25. po vrsti. Prvi Klic dobrote je potekal 26. novembra 1991 v dvorani Golovec v Celju. Tretji koncert je leta 1993 prvič prenašala RTV Slovenija in tako je vsa leta do danes. Na vseh koncertih je skupno do sedaj sodelovalo okoli 4.000 nastopajočih.

Za dodatne informacije smo na voljo na tel.: 01 300 59 60 in [email protected].

Vsi, ki bi želeli neposredno poročati iz dobrodelnega koncerta Klic dobrote ali podelitve odlikovanja se obrnite na Andrejo Urh (031 432 684).

Slovenska karitas

KARITAS SKOZI ČAS IN ŠTEVILKE

1. maj 1990: Slovenska pokrajinska škofovska konferenca ustanovi SLOVENSKO KARITAS kot samostojno cerkvenopravno ustanovo; predsednik postane nadškof Franc Kramberger, direktor Franc Bole

  • 29. junij 1990: ustanovitev ŠKOFIJSKE KARITAS LJUBLJANSKE NADŠKOFIJE
  • 6. september 1990: ustanovitev ŠKOFIJSKE KARITAS KOPER
  • 12. oktober 1990: ustanovitev ŠKOFIJSKE KARITAS MARIBOR
  • leto 1994: predsednik RS podeli p. Marijanu Šefu Častni znak svobode Republike Slovenije za človekoljubno dejavnost pri reševanju človeških stisk

·      12. maj 1995: Sprejem Slovenske karitas v Caritas Internationalis in Caritas Europa

  • leto 1995: predsednik RS podeli Slovenski karitas Častni znak svobode Republike Slovenije za človekoljubno dejavnost pri reševanju človeških stisk
  • leto 1997: Slovenska karitas ustanovi ZAVOD PELIKAN KARITAS za izvajanje socialnovarstvenih programov,
  • 11. februar 1998: Škofijska karitas Maribor ustanovi ZAVOD ČEBELA,
  • pomlad 2000: Škofijska karitas Koper ustanovi ZAVOD KARITAS SAMARIJAN,
  • 15. september 2006: ustanovitev ŠKOFIJSKE KARITAS NOVO MESTO,
  • 1. januar 2007: ustanovitev ŠKOFIJSKE KARITAS MURSKA SOBOTA,
  • 2. februar 2007: ustanovitev ŠKOFIJSKE KARITAS CELJE,
  • september 2012: predsednik RS podeli Imretu Jerebicu Red za zasluge, za požrtvovalno in uspešno delo pri uresničevanju človekoljubnega poslanstva Slovenske karitas

Že v začetku 90-ih let ob demokratizaciji Slovenije in ob prihodu številnih beguncev iz republik nekdanje Jugoslavije so nastale prve ŽUPNIJSKE KARITAS, ki so se množično razširile po župnijah. Tako je v prvih desetih letih nastalo več kot 300 Župnijskih karitas, v katerih je delovalo preko 4000 prostovoljcev. Širjenje se je nadaljevalo tudi v naslednjih letih, s povprečno hitrostjo 10 novih župnijskih Karitas na leto. Danes v mreži Karitas deluje 459 organizacij Karitas, v katerih 10.000 prostovoljcev vsako leto opravi več kot pol milijona prostovoljnih ur.

Od leta 1993 do 2003 smo izvajali nadomestno služenje vojaškega roka. V mreži Karitas je na 143 delovnih mestih civilno služenje vojaškega roka opravilo 888 civilnikov, ki jih je spremljalo 246 mentorjev.

 

POMOČ DRUŽINAM IN POSAMEZNIKOM

V letu 2014 smo pomagali 91.410 družinskim članom, od tega 91.111 osebam z materialno pomočjo (hrana, higienski pripomočki, obleka) in 16.060 osebam pri plačilu najnujnejših položnic. Pomagali smo tudi pri večjih stiskah, in sicer 2.966 osebam. 16.715 jih je bilo deležnih krajših svetovanj, 2.617 pa individualnih svetovanj in spremljanj. Najobsežnejša pomoč je bila realizirana v letu 2012, ko je pomoč v hrani prejelo 114.723 družinskih članov oziroma smo pomagali 21.000 družinam.

Slovenska karitas od leta 1995 organizira letovanja za socialno ogrožene družine v Sončni hiši v Portorožu. V 20 letih je letovalo 1056 družin. V programu Zaupanje, s katerim pomagamo družinam pri reševanju večjih stisk, ki jim olajšajo bivanje in življenje, smo od leta 2004 pomagali rešiti 217 stisk v skupni višini 447.146 EUR.

POMOČ OTROKOM

V letu 2014 je bilo v programe pomoči Karitas v Sloveniji vključenih 26.688 otrok. 12.612 otrok je prejelo pomoč v obliki plačila šolskih potrebščin, 1239 otrok je prejelo pomoč v obliki kritja kosil, obšolskih dejavnosti in prevozov. 19.297 otrok je bilo vključenih v programe druženj in obdarovanj, 537 jih je obiskovalo centre za mlade, 7.084 jih je bilo vključenih v različne skupine.

Slovenska karitas od leta 1994 organizira letovanja otrok iz socialno ogroženih družin v Portorožu. Do leta 2003 je tam potekal program SMEH pod vodstvom Janeza Žabota, leta 2004 je program izvajala Skala, od leta 2005 potekajo POČITNICE BISEROV. V vseh letih je z nami letovalo 2563 otrok iz vse Slovenije, v programu pa je sodelovalo preko 450 animatorjev.

Škofijske karitas izvajajo posebne programe BOTRSTVA:

- Leta 1993 so začeli s programom Botrstvo (Nadškofijska karitas Maribor); v teh letih so pomagali 4.194 otrokom; zbrali in razdelili so 1.006.505,00 evrov pomoči.

- Leta 1993 so začeli s programom Posvojitev na razdaljo (Škofijska karitas Koper); v »posvojitev« so vključili 390 otrok iz Slovenije, ki so bili v program vključeni od 5 do 7 let, ter 131 otrok iz Bosne in Hercegovine, ki so bili v program vključeni od 10 do 13 let. V programu je sodelovalo preko 500 posvojiteljev. Otroci mesečno dobivajo dar v višini 25 evrov, skupno so razdelili 978.000 evrov pomoči.

- Leta 2013 so začeli s programom Botrstvo (Škofijska karitas Ljubljana).

Škofijska karitas Koper je 2. decembra 2001 začela izvajati program Popoldan na Cesti (Matej Kobal, Jožica Ličen, Bogdan Žorž, univ. dipl. psih., Tanja Žorž, dipl. soc. del.). Trenutno ima program 11 lokacij: Pivka (2003), Slap (2004), Trnovo (2006), Ajdovščina (2012), Kamenje (2013), Vrhpolje (2013), Vipava (2013), Šempeter (2014), Postojna (2014) in Budanje (2015). V vseh letih je bilo vključenih 1172 otrok in 802 prostovoljca.

Aktivnosti za otroke v Župnijskih karitas

- Od leta 1992 do 2912 so potekale Sončkove počitnice v Radovljici; v vseh letih je bilo vključenih preko 700 otrok (Župnijska karitas Radovljica)

- Aprila 1993 je z dejavnostjo varstva otrok začel Zavod vrtec Dominik Savio – Karitas Domžale (Župnijska karitas Domžale in tedanji župnik Anton Perčič). Kasneje so se odpirali še drugi katoliški vrtci, vendar so ustanovitev prevzele župnije.

- Leta 1994 so ustanovili Mladinski informacijski center MIC Luka v Domžalah (Župnijska karitas Domžale), ki je leta 2004 prenehal z delovanjem.

- Od leta 1997 potekajo letovanja za otroke iz Beltinc v Ankaranu; v vseh letih je letovalo preko 990 otrok (Župnijska karitas Beltinci)

- Oktobra 2005 je pričel delovati Mladinski center Cerklje na Gorenjskem, ki se je leta 2010 razširil v Družinski in mladinski center Cerklje (Župnijska karitas Cerklje).

- Zadnja leta v mnogih župnijskih Karitas izvajajo program učne pomoči in druge občasne počitniške dejavnosti za otroke.

 

POMOČ STAREJŠIM, BOLNIM IN INVALIDOM

Leto 2014: V programe pomoči smo vključili 46.185 starejših oseb. 10.819 jih je prejelo materialno pomoč (hrana, higienski pripomočki, obleka), 1.593 pomoč pri plačilu najnujnejših položnic. 350 osebam smo pomagali pri najemu ortopedskih pripomočkov, kot so bolniške postelje, invalidski vozički, sobna stranišča in podobno. Za 17.258 oseb so v Župnijskih karitas pripravili različne družabne dogodke, kar 29.020 so jih obiskali na njihovih domovih, v domovih za starejše in po bolnišnicah. V različne skupine za samopomoč je bilo vključenih več kot 1.189 starejših oseb.

Leto 1991: ustanovljen je bil prvi cerkveni dom za starejše – Zavod Dom Marije in Marte v Logatcu, ki je leta 2000 z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve sklenil koncesijsko pogodbo za izvajanje institucionalnega varstva starejših. Po letu 2000 se je zaradi potreb v državi začelo odpirati več cerkvenih domov za starejše. Na Slovenski karitas se je oblikovala delovna skupina kot podpora za pridobivanje koncesij in pripravo programov, v letu 2004 in 2005 pa je deloval osemčlanski Odbor za socialne zavode pri Slovenski karitas, imenovan s strani Slovenske škofovske konference z namenom koordinacije področja. Trenutno v Sloveniji deluje deset cerkvenih domov za starejše (Dom sv. Jožef - Celje, Zavod sv. Rafaela Vransko, Dom sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju, Dom Marije in Marte v Dolnjem Logatcu, Zavod sv. Terezije Videm Dobrepolje, Dom Janeza Krstnika, Ljubljana Trnovo, Dom sv. Eme, Šentjanž pri Dravogradu, Dom sv. Lenarta, Zavod svetega Cirila in Metoda Beltinci, in Dom Danijela Halasa Velika Polana) ki imajo koncesijo s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ter trije brez koncesije (Duhovniški dom v Ljubljani, Dom za ostarele salezijance in Dom svete Katarine v Mengšu). Ustanovitelji so večinoma župnije ali redovne skupnosti, trije delujejo pod okriljem organizacij Karitas.

Od leta 1994: potekajo Tabori slepih in slabovidnih v organizaciji Škofijske karitas Ljubljana. Do sedaj je bilo organiziranih skupno 41 taborov (22 poletnih in 19 zimskih), ki se jih v povprečju udeležuje 55 slepih in slabovidnih ter njihovih spremljevalcev na poletnih in 35 na zimskih taborih.

Leto 1998: takratna Škofijska karitas Maribor je v Slovenskih Konjicah ustanovila Zavod Čebela za izvajanje programa dnevnega centra za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju (za osem oseb). Program so poskusno izvajali od leta 1996, leta 1998 so s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pridobili koncesijo za vodenje in varstvo odraslih oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Pod okrilje Zavoda Čebela je bil v letu 2007 sprejet tudi dom v Staršah, enota Murenčki, ki je prav tako namenjen dnevnemu varstvu osmih odraslih z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. V letu 2008 so v Slovenskih Konjicah program z dnevnega varstva za osem oseb razširili na celodnevno varstvo za devet oseb.

Leto 2001: Zavod Pelikan Karitas je začel z izvajanjem socialnovarstvenih storitev Pomoč družini na domu na Vranskem in Taboru. Storitev je kasneje v dogovoru prevzel lokalni Zavod sv. Rafaela. Kasneje je nekaj let izvajal še storitev v Cerkljah na Gorenjskem in Dolu pri Ljubljani.

Od leta 2007: Slovenska karitas organizira posebna letovanja za starejše v Sončni hiši v Portorožu. V teh letih je letovalo 844 starejših oseb.

Leto 2008: začel je delovati programa Medgeneracijske skupine (Zavod Samarijan Karitas). Trenutno deluje 17 skupin na področju Škofijske karitas Koper, ki jih vodi 44 voditeljev. V skupine je vključenih 553 uporabnikov in 95 prostovoljcev.

 

POMOČ BREZDOMCEM

-           leto 1991: z delovanjem in s pomočjo brezdomcem v Ljubljani začnejo Župnijska karitas Štepanja vas, Župnijska karitas Ljubljana Sveta Trojica in Župnijska karitas Ljubljana Marijino oznanjenje, ki prevzame tradicijo frančiškanskih cerkva – delitev kruha za brezdomce. Z delovanjem in s pomočjo brezdomcem začne tudi Župnijska karitas Kranj.

- junij 1994: otvoritev Zavetišča za brezdomce v Domžalah (soba s štirimi posteljami in kopalnico, Župnijska karitas Domžale)

-           leto 1996: brezdomcem ponudijo svetovanje in brezplačno zdravstveno pomoč; v Ambulanti s posvetovalnico Karitas je tedaj delovalo 7 zdravnikov, višja medicinska sestra in zdravstveni tehnik (Župnijska karitas Štepanja vas)

-           november 1998: začetek delovanja programa »Pomoč brezdomcem« – Sprejemališče za brezdomce v Mariboru (Škofijska karitas Maribor)

-           začetek leta 2002: v Ljubljani na Mislejevi ulici 3 za Bežigradom se odpre Zdravstvena ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, ki jo ustanovijo Župnijska karitas Štepanja vas, MOL – Oddelek za zdravje in socialno varstvo, Slovenska filantropija in Zdravstveni dom Ljubljana; v ambulanti deluje od 35 do 40 zdravnikov-specialistov raznih usmeritev, poleg njih medicinske sestre, magistri farmacije in prostovoljci Karitas, v okviru ambulante deluje tudi socialna služba

-  november 2002: odprtje Sprejemališča za brezdomce v Bertokih (Istrska območna karitas in Škofijska karitas Koper)

-           oktober 2005: otvoritev Ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s svetovalnico v Mariboru (Škofijska karitas Maribor); v ambulanti deluje 30 zdravnikov-prostovoljcev, specialistov različnih smeri, in medicinska sestra

- jesen 2005: otvoritev Pralnice in kopalnice za brezdomce v Kranju (Župnijska karitas Kranj)

- pomlad 2007: otvoritev Dnevnega centra za pomoč brezdomcem v Centru karitas Bertoki (Škofijska karitas Koper)

-           december 2008: otvoritev Zavetišča za brezdomce – odprti tip v Mariboru (3 bivalne enote + stanovanjska enota za družine, Nadškofijska karitas Maribor); kasneje dodajo nove bivalne enote; trenutno je na voljo 6 bivalnih enot in stanovanjska enota za družine

-           december 2008: z delom prične Nočni mobilni servis (terenski obhodi) v Mariboru (Nadškofijska karitas Maribor)

-           maj 2010: otvoritev Ljudske kuhinje Betlehem v Mariboru; razdelilna kuhinja je namenjena marginalnim skupinam, prvenstveno brezdomcem (v povprečju razdelijo 75 obrokov dnevno)

-           januar 2011: povečanje in obnova prostorov Dnevnega centra za pomoč brezdomcem v Centru karitas Bertoki (Škofijska karitas Koper)

-           september 2011: otvoritev Brezdomske knjižnice v Mariboru (Nadškofijska karitas Maribor)

-           oktober 2012: otvoritev Zobozdravstvene ordinacije za osebe brez zdravstvenega zavarovanja v Mariboru (Nadškofijska karitas Maribor); v ordinaciji delujejo štirje zobozdravniki-prostovoljci

- 4. maj 2014: otvoritev Lazarjevega doma z ljudsko kuhinjo v Murski Soboti (Škofijska karitas Murska Sobota)

V letu 2014 je bilo v program pomoči brezdomcem vključenih 1.355 brezdomcev. Od tega jih je bilo v zavetišču v Mariboru 68, 1128 jih je prejelo materialno pomoč, 276 jih je bilo v dnevnih centrih po Sloveniji, 677 pa jih je bilo deležnih krajših svetovanj. 538 se jih je obrnilo po pomoč v Ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. 

 

NARAVNE NESREČE

V 25 letih je Karitas z zbranimi sredstvi za namen naravnih nesreč pomagala v višini 5.610.700 evrov, od tega je bilo 2.000.000 evrov javnih sredstev namenjenih za pomoč po neurjih v letu 2008.

-      1. november 1990: poplave. Prizadele so celotno zahodno in severno Slovenijo, v manjši meri tudi osrednjo in južno, najhuje je bilo v Savinjski dolini. Karitas je pomagala 326 družinam, za prizadete opremila učilnico v Celju in zgradila dva mostova čez Savinjo v vrednosti 25.020.900 DIN (104.410 EUR).

-      12. april 1998 (Velika noč): potres v Posočju. Največja škoda je nastala v vaseh nad Kobaridom in Tolminom, v spodnjih Drežniških Ravnah, Magozdu, v Tolminskih Ravnah, na planini Polog in na Javorci. Nekoliko manjše učinke je potres dosegel v Bovcu in okolici; poškodovanih je bilo 4055 različnih objektov, Karitas je pomagala v višini 76.686.502 SIT (320.007 EUR). Pomoč je prejelo 197 družin.

-      17. november 2000: plaz v Logu pod Mangartom. Življenje je izgubilo 7 ljudi, porušenih je bilo 6 stanovanjskih in gospodarskih objektov, bolj ali manj poškodovanih pa še 23 drugih objektov. Za pomoč je bilo zbranih več kot 70.000.000 SIT (292.105 EUR).

-      12. julij 2004: potres v zgornjem Posočju. Poškodovanih je bilo preko 1800 objektov, od tega 685 naseljenih. Karitas je zbrala 15.641.721 SIT (65.271 EUR). Poleg materialne pomoči so v okviru Škofijske karitas Koper pomagali s psihosocialnimi delavnicami za otroke in družine.

-      September 2007: poplave. Prizadele so Cerkljansko, Gorenjsko, Savinjsko in Ptujsko polje, najhuje je bilo na območju Železnikov. Karitas je do konca leta namenila pomoč v višini 978.000 EUR in pomagala 679 gospodinjstvom.

-      Julij 2008: neurja z točo in vetrom. Največ škode je bilo na Trnovski planoti, na območju Črnivca, Gornjega Grada in Slovenskih goric ter Pomurja. Karitas je pomagala v višini 735.500 EUR in razdelila dodatna 2.000.000 EUR pomoči iz javnih sredstev.

-      16. junij 2009: neurje s točo. Prizadelo je večji del Prekmurja, Pomurja, okolico Maribora, Ptuja ter dele Koroške. Karitas je pomagala v višini 70.000 EUR.

-      September 2010: poplave. Prizadele so porečja Vipave, Idrijce, Poljanske Sore, Savinje v spodnjem toku, Krke, Save v spodnjem toku, kraška polja Notranjskega in Dolenjskega krasa ter Ljubljansko barje. Karitas je zbrala sredstva v višini 437.287 EUR.

-      11. julij 2011: neurje s točo. Povzročilo je škodo na Kozjanskem in v Obsotelju. Karitas je pomagala v višini 10.000 EUR.

-      November 2012: poplave in plazovi. Prizadete so Severnoprimorska, Gorenjska, Koroška, Ljubljanska, Zahodnoštajerska, Vzhodnoštajerska, Podravska, Posavska in Zasavska regija. Karitas je zbrala sredstva v višini 311.122 EUR.

-      30. januar do 10. februar 2014: žledolom. Prizadeti so bili na območju Gorenjske, Koroške, Notranjske, Ljubljanske, Podravske, Posavske, Severnoprimorske, Vzhodno- in Zahodnoštajerske ter Zasavske regije; najhuje je na območju občin Pivka, Loški Potok, Logatec in Vrhnika, v delu občine Postojna ter na cerkljansko-idrijskem območju. Prizadetih je bilo 51 % gozdov po vsej Sloveniji. Karitas je razdeli sredstva v višini 50.000 EUR in razdelili bone, ki jih je darovala trgovina Hofer v vrednosti 5.000 EUR.

-      jesen 2014: poplave. Septembra je bilo najhuje na območju Dolenjske, Posavja, Zasavja, Štajerske, Koroške in Prekmurja, novembra pa na Primorskem, na širšem ljubljanskem območju in Štajerskem; dve osebi sta izgubili življenje, nastala je velika gmotna škoda. Karitas je pomagala v višini 232.000 EUR.

 

MATERINSKI DOMOVI IN VARNA HIŠA
.•          15. december 1990: pod okriljem Slovenske karitas se na Škofljici odpre prvi Materinski dom v Sloveniji (Zavod Pelikan Karitas)
•           24. maj 1999: odpre se Materinski dom v Višnji Gori; enota se 1. marca 2013 preseli v Ljubljano (Zavod Pelikan Karitas)
•           leto 2000: začetek izvajanja programa Materinskega doma v Solkanu (Zavod Karitas Samarijan)
•           leto 2001: začetek izvajanja programa Materinskega doma v Domu Karitas na Cesti (Zavod Karitas Samarijan)
•           leto 2005: začetek izvajanja programa Varna hiša za Primorsko (Zavod Karitas Samarijan)
•           23. septembra 2006: odpre se Materinski dom Mozirje (Nadškofijska karitas Maribor)
•           leto 2007: odpre se Materinski dom Žalec (Nadškofijska karitas Maribor)
•           jesen 2015: začetek izvajanja programa Materinskega doma v Šempetru (Zavod Karitas Samarijan)

Od leta 1990 do danes je v vseh Materinskih domovih Karitas bivalo 916 žensk in 863 otrok. V Varni hiši je bivalo 78 žensk in 75 otrok

 

POMOČ ODVISNIKOM

Že leta 1990 sta oče Franc Prelc in Bojan Ravbar pospremila prvega fanta v Skupnost Srečanje. Od takrat do danes je program v Skupnosti Srečanje opravljalo več kot 1.500 mladih, od tega okoli 900 v slovenskih komunah. Leta 2000 je bilo v komunah naenkrat kar 107 mladih iz Slovenije.

Centri Skupnosti Srečanje v Sloveniji so bili ustanovljeni:

- 8. januarja 1995 v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici pri Novi Gorici
- 18. maja 1999 v opuščeni šoli na Čadrgu
- 20. julija 2000 v župnišču v Vremah
- 23. julija 2000 v opuščeni šoli na Razborju
- 26. maja 2004 v frančiškanskem samostanu na Sveti Trojici v Slovenskih Goricah
- 17. oktobra 2004 v vojašnici v Kobiljah

Septembra 1996 je začel z delovanjem Pripravljalni center Ljubljana na Litijski cesti 24, ki se je marca 2013 preselil v Višnjo Goro. Sprejemni centri za vstop v komuno so: v Bertokih, Novi Gorici, Višnji Gori in Mariboru. Informacijske pisarne so v Ajdovščini, Murski Soboti in Ljubljani-Polje.

Aprila 2010 je začela z delovanjem Terapevtska skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, trenutno nastanjena v župnišču Ljubljana Sostro.

Leta 2006 je začel z delovanjem program Vrtnica za rehabilitacijo oseb s težavami z odvisnostjo od alkohola v okviru Zavoda Karitas Samarijan. V vseh letih je bilo vključenih 339 uporabnikov.

 

POMOČ MIGRANTOM

V času vojne na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini se je v Slovenijo zateklo preko 70.000 beguncev, Karitas je pri oskrbi pomagala več kot 55.000 ljudem. Po vojni se je število beguncev iz leta v leto zmanjševalo in v letih 2002 in 2003 smo pomagali le še manjšemu številu begunskih družin. Po letu 2005 se je število migrantov – prejemnikov pomoči začelo dvigati in v času gospodarske krize doseglo največjo število: 4548 oseb. Šlo je predvsem za pomoč tujim delavcem, ki so ostali brez dela.

Od leta 2012 do 2015 je Karitas pomagala med 2000 in 3000 beguncem in drugim tujcem letno,večina prihaja iz različnih držav Bližnjega in Daljnega Vzhoda ter Afrike, kjer nastajajo nova krizna žarišča.

Jeseni 2015 se je Karitas aktivno vključila v pomoč preko 100.000 beguncem iz Sirije, Iraka in Afganistana pri prehodu naše države. Karitas skrbi za deljenje hrane, vode in oblačil ter v sodelovanju z državnimi in drugimi nevladnimi organizacijami pomaga pri vodenju in urejanju begunskih centrov.

Od leta 2006 izvajamo projekt Oskrba žrtev trgovine z ljudmi (krizna in varna namestitev ter reintegracija oseb, ki se jim je zgodila trgovina z ljudmi). Karitas je v devetih letih pomagala 76 osebam, ki so bile žrtve prisilne prostitucije, prisilnega beračenja, prisilnega dela, prisilnih porok in prisilnega služabništva. Šlo je predvsem za ženske, vendar je bilo med njimi tudi nekaj moških. V letu 2015 smo imeli prvo namestitev mladoletne osebe. Vsa leta delovanja programa je aktivna 24-urna dežurna telefonska številka (031 470 151) za policijo in žrtve trgovine z ljudmi.

POMOČ TUJINI

Humanitarna in razvojna pomoč na Balkanu
·      Humanitarna pomoč v Bosni in Hercegovini v času vojne in po vojni.
·      Humanitarna pomoč v Albaniji, v sodelovanju s s. Mirjam Praprotnik, od leta 1993 dalje: pomoč v vsakoletni pošiljki hrane, zdravil in oblačil; opremila sta se tudi dva oddelka za intenzivno pomoč v bolnici v Skadarju in Rršenu.
·      Pomoč pri gradnji in obnavljanju hiš v sodelovanju z mladimi s škofijskih gimnazij (Škofijska karitas Ljubljana od leta 1998, Škofijska karitas Koper od leta 2001). Skupno se je v teh letih zgradilo ali dogradilo 40 hiš in pastoralni center, poleg tega se je sofinanciralovsaj še 15 hiš.
·     Pomoč v Aleksincu (Srbija) pri vzpostavitvi socialnih programov, pomoč otrokom z motnjo v razvoju, sofinanciranje centra Karitas od 2000 do 2005.
·      Preko akcije Ne pozabimo, ki poteka od leta 2007 dalje, pomagamo v Srbiji, BiH, Makedoniji in Albaniji s pošiljkami in nakupom hrane za ljudske kuhinje, z oblekami, šolskimi potrebščinami, z nakupom sanitetnega in drugega materiala ter s podporo socialnim programom in prostovoljskim taborom.
·      V partnerskem sodelovanju s Caritas Beogradske nadbiskupije smo začeli z izvedbo 3-letnega projekta Trajnostni razvoj kulture sobivanja in varovanja okolja v krajih Niš, Aleksinac in Leskovac, sofinanciranega s strani MZZ RS (2011–2013).
·      Izvedba 3-letnega projekta Psihosocialna pomoč otrokom in opolnomočenje žensk v Bosni in Hercegovini v partnerskem sodelovanju s Caritas Bosne i Hercegovine, ob sofinanciranju MZZ RS (2014–2016).
·      Začeli z izvedbo 3-letnega projekta Krepitev okoljske in družbene zavesti med mladimi v krajih J, Z in V regije Centralne Srbije v partnerskem sodelovanju s Caritas Beogradske nabiskupije, ob sofinanciranju MZZ RS (2014–2016).

  • Humanitarna pomoč ob katastrofalnih poplavah na območju BIH in Srbije v sodelovanju s Slovensko škofovsko konferenco. Poleg pomoči v finančnih sredstvih smo v sodelovanju s Slovensko vojsko na prizadeta območja poslali 26 kontejnerjev kvalitetne materialne pomoči (2014), ter v večji vsoti pomagali pri obnovi 6 družinskih hiš v BiH in 8 hiš v Srbiji ter posameznim družinam pri ponovnem zagonu kmetijstva (2015).
  • Obnovili s poplavami poškodovano telovadnico in kanalizacijsko omrežje osnovne šole v Bariću in obnovili cestne infrastrukture v Krupanju v Srbiji ob financiranju MZZ RS (2015).
  • Obnovili s poplavami poškodovani zdravstveni in gasilski dom v kraju Vidovice v Bosni in Hercegovini ob financiranju MZZ RS (2015).
  • Humanitarna pomoč beguncem z Bližnjega Vzhoda in Afrike v Srbiji (2015).

Humanitarna pomoč drugje po svetu

-       v Nubskih gorah (2000–2001),
-       ob izbruhu vulkana v DR Kongo, v Gomi (2002–2006),
-       ob potresu v Iranu (2004),
-       po potresu in cunamiju na Šrilanki (2004–2005),
-       ob hudi lakoti v Nigru (2005),
-       ob potresu v Pakistanu (2005),
-       v Sudanu v okviru akcije »Svet za Darfur« na pobudo predsednika države RS dr. Janeza Drnovška (2006),
-       ob potresu na Haitiju (2010),
-       ob potresu v Čilu (2010),
-       ob poplavah v Pakistanu (2010),
-       ob poplavah v kraju Batticaloa na Šrilanki (2011),
-       ob potresu na Japonskem (2011),
-       ob hudi suši v Afriškem Rogu v Somaliji in Keniji (2011),
-       ob potresu v Italiji (2012),
-       ob hudi zimi na Kosovem, v Srbiji in v Črni Gori (2012),
-       ob cunamiju na Filipinih (2013),
-       sirskim beguncem v Turčiji (2013),
-       iraškim in sirskim beguncem v Iraku (2014),
-       prebivalstvu, ki jih je prizadela ebola v Sierra Leone (2015),
-       sirskim beguncem v Jordaniji (2015),
-       ob potresu v Nepalu ter pri obnovi porušenih bivališč (2015).

 

Razvojna pomoč kot nadaljevanje humanitarne pomoči drugje po svetu

-       V sodelovanju z MZZ RS in Rdečim križem obnovili šolo St. Mary's Vidyalaya v Colombu na Šrilanki (2005–2008).

-       Obnovili 75 in zgradili 30 novih bivališč/družinskih hiš, obnovili šolo za dekleta ter kupili 40 ribiških čolnov, namenjenih za preživetje ljudi na Šrilanki po cunamiju in vojni na območju krajev Mullaithivu in Batticaloa v SV Šrilanki v sodelovanju s Caritas Šrilanka (2009–2011).

-       Izvedli projekt Zagotavljanje psihosocialne pomoči otrokom in mladostnikom iz območja kraja Batticaloa na vzhodu Šrilanke ob sofinanciranju MZZ RS (2012).

-       V sodelovanju s Karitas Slovaške smo po potresu na Haitiju v kraju Riviere Froide na območju Port-au-prince pomagali zgraditi novo sirotišnico za 30 invalidnih otrok ter zagotovili vodovodno napeljavo in oskrbo z vodo preko projekta sofinanciranje s strani MZZ RS (2010 in 2011).

 

Razvojna pomoč v Afriki
·      Obnovili smo streho in prostore zdravstvenega centra v Mukungu v Ruandi, ki oskrbuje 24.000 prebivalcev (2006–2007) ter za potrebe delovanja centra kupili kotel za prekuhavanje perila in sončne celice (2014).
·      Zagotovili smo papir za tiskanje šolskih učbenikov in zvezkov za vaške šole v kraju Ndola v Zambiji (2006).
·      Zgradili smo dodatne prostore rehabilitacijskega centra Tsidilo za preko 40 invalidnih otrok in mladino v Serowe v Bocvani (2007).
·      Zgradili smo 40 bivališč za 110 otrok-sirot v Kibungu v Ruandi ob sofinanciranju Avstrijske razvojne agencije (ADA) in Ministrstva za zunanje zadeve RS (2006– 2007).
·      Kupili smo tri enote UPS-sistemov za razsvetljavo v centru za usposabljanje mladih v Kamuliju, kjer nudijo 5 smeri poklicnega usposabljanja 300 učencem iz revnih družin v Kamuliju v Ugandi (2007).
·      Zgradili smo cisterno za vodo in vodovodno napeljavo (61 m³) za potrebe zdravstvenega centra v kraju Ruzo v Burundiju (2007).
·      Izgradili smo kapacitetete za preventivo pred malarijo v okrožju Mumbwa v Zambiji ob sofinanciranju ADA in MZZ RS (2007–2008).
·      Zgradili in opremili smo novo dvonadstropno porodnišnico s 50 posteljami, medicinsko opremo in sončnimi celicam ter zgradili tri vodnjake za potrebe porodnišnice za oskrbo območja s 68.000 prebivalci v kraju Ruzo v Burundiju ob sofin. Ministrstva za zunanje zadeve RS in Misijonskega središča Slovenije (2008–2010).
·      Zgradili smo novo srednjo šolo v Mbirizi v Burundiju ob sofinanciranju MZZ RS (2008) in naknadno dogradili še 5 dodatnih učilnice te šole za skupaj preko 500 mladih (2013).
·      Dogradili smo dodatne prostore, jih opremili z medicinsko opremo, namestili sončne celice in obnovili obstoječe prostore zdravstvenega centra in centra za podhranjene otroke v kraju Rwisabi v Burundiju, ki oskrbuje 72.000 prebivalcev. Tam smo obnovili tudi
vaški vodnjak (2008 in 2011–2012).
·      Podprli smo osveščanje in preventivo pred HIV in AIDS po preko 40 srednjih šolah na območju Copperbelt v Zambiji (2008–2011).
·      Sofinancirali smo projekt Pomoč na domu za bolnike z AIDSOM na območju Kasungu v Malaviju, ki ga je izvajalo Misijonsko središče Slovenije ob sofinanciranju MZZ RS (2009–2011).
·      Kupili smo hrano in šolske potrebščine za potrebe 400 šoloobveznih otrok-sirot v okrožju Mumbwa v Zambiji (2010).
·      Zgradili smo dodatne bolnišnične prostore v zdravstvenem centru v Ruzo v Burundiju za bolnišnično oskrbo območja z 68.000 prebivalci in jih opremili s 75 posteljami, zgradili tudi tri rezervoarje za vodo, namestili sončne celice, dodatno usposobili 40 lokalnih zdravstvenih delavcev ter prebivalstvu nudili zdravstveno vzgojo ob sofinanciranju Ministrstva za zunanje zadeve RS (2010–2012), kupili potreben material in podprli plačilo dela 6 zdravstvenih delavcev (2015).
·      Obnovili smo osnovno šolo v kraju Rwisabi v Burundiju, ki jo obiskuje preko 2000 otrok in opremili s šolskim pohištvom tudi obnovljeni vrtec na misijonu pri usmiljenkah v Rwisabiju v Burundiju (2013).
·      Zgradili in opremili smo novo osnovno šolo za 500 otrok iz revnih družin v Kigaliju v Ruandi ter ob šoli, zvrtali vrtino za črpanje podtalne vode, namestili 2 cisterni in zgradili sanitarije za deklice in dečke ob sofinanciranju Ministrstva za zunanje zadeve RS in Misijonskega središča Slovenije (2013–2014).
·      Kupili smo hrano za preko 700 otrok, ki so bili zaradi hude podhranjenosti hospitalizirani, ter poskrbeli za redno tedensko pomoč v hrani številnim kronično podhranjenim otrokom, doječim podhranjenim materam, bolnikom z aidsom v okviru zdravstvenih centrov v Mukungu v Ruandi, v Safi v Centralnoafriški republiki in v Rwisabiju v Burundiju (2013–2015).
·      Kupili smo 110 pogradov za opremo internata za dekleta iz oddaljenih krajev v okviru novozgrajenega srednješolskega centra za izobraževanje 300 mladih v Kasungu v Malaviju (2015).
·      Obnovili smo porodnišnične prostore v okviru zdravstvenega centra v Ampitafa na Madagaskarju, ki oskrbuje območje s 70.000 prebivalci (2015), v okviru osnovne šole v Ampitafa pa podprli vsakodnevne obroke za 250 šoloobveznih otrok (2011/12 in 2014/15).
·      Kupili smo hrano, higienske pripomočke idr. za pomoč beguncem iz Burundija v begunskem kampu v Ruandi (2015).
·      Začeli smo z izvedbo projekta Izboljšanje zdravja in pogojev za življenje otrok in žensk v SV Ruandi (obnova porodniškega dela zdravstvenega centra, osveščanje žensk o reproduktivnem zdravju, pravilni higienski in prehrambni oskrbi otrok, učenje mater izdelave mila, šivanja, razdelitev semen materam podhranjenih otrok …) ob sofinanciranju Ministrstva za zunanje zadeve RS (2015–2017).
·      Začeli smo z izvedbo projekta Zagotovitev trajnostnih kapacitet za osnovnošolsko izobraževanje otrok iz kraja Nyangungu v Burundiju (gradnja in opremljanje nove osnovne šole z 12 učilnicami, sanitarijami, dvema vodnjakoma za zbiranje deževnice) ob sofinanciranju Ministrstva za zunanje zadeve RS (2015–2017).
·      Preko programa Z delom do dostojnega življenja je 279 staršev iz revnih družin v Afriki – iz Ruande (85), Burundija (137), Centralnoafriške republike (10) in Madagaskarja (47) – ter 12 staršev v Albaniji na misijonih, kjer delujejo naši misijonarji, dobilo priložnost za redno delo in plačilo zanj, s čimer dostojnejše preživijo svoje družine – omogočijo jim hrano in zdravstveno oskrbo, otrokom tudi šolanje (2010–2015).

 

DOBRODELNE AKCIJE

Dobrodelne akcije Slovenske karitas so vedno zrasle iz potreb ljudi v stiski: doma, na bližnjem Balkanu, ob naravnih nesrečah po svetu ter na revnih območjih sveta, kjer delujejo slovenski misijonarji.

1991 – Pomoč družinam v stiski v Sloveniji

26. novembra 1991 je v dvorani Golovec v Celju potekal prvi KLIC DOBROTE. Na prvem koncertu za družine v stiski se je zbralo okoli 350.000 SIT. Tretji koncert je leta 1993 prvič prenašala RTV Slovenija in tako je vsa leta do danes. Na vseh koncertih je skupno sodelovalo okoli 4000 nastopajočih.

V letu 2001  je potekala akcija Dobrota opogumlja. Zbralo se je 17.132.973 SIT za pomoč ljudem v Sloveniji. V tej akciji je nastal prvi televizijski oglas Slovenske karitas.

Od leta 2004 poteka akcija ZaUpanje v sodelovanju s tednikom Družina, Tednikom Demokracija in Radiem Ognjišče; namenjena je reševanju večjih stisk za konkretne družine. V vseh letih je bilo zbranih 473.960 EUR.

1993 – Pomoč otrokom v Sloveniji

Že v devetdesetih letih so se pričele prve akcije Škofijskih karitas za pomoč otrokom, ki potrebujejo šolske potrebščine. Najbolj poznana je nosila naslov Da bo korak v šolo vesel. V letu 2002 so se vse akcije povezale v skupno akcijo Ko bom velik. Dobrodelna akcija se je v letu 2005 preoblikovala v akcijo OTROCI NAS POTREBUJEJO, v kateri se v zadnjih letih vsako leto zbere približno 150.000 EUR. To je bila prva dobrodelna akcija, v kateri smo sredstva zbirali tudi preko SMS sporočil.

1994 – Pomoč na območjih jugovzhodnega Balkana

Karitas v Sloveniji je v letih 1992–1994 v BiH posredovala 48 milijonov SIT materialne pomoči. V letu 1994 je bila izvedena prva dobrodelna akcija v ta namen z naslovom Zrno upanja za BiH, v letu 1995 je potekala akcija Kilogram moke za novo upanje in v letu 1997 Streha nad glavo. Ko se je leta 1999 vojna razplamtela v Srbiji, je Slovenska karitas sodelovala v skupni akciji slovenskih medijev in humanitarnih organizacij: Roka pregnancem  – Slovenska vas, v kateri se je zbralo zbrali 35 milijonov SIT. V letu 2001 je nadaljevala s pomočjo v Srbiji v Aleksincu v dobrodelni akciji Srečno otroštvo za vse. Različne postne akcije Slovenske in Škofijskih karitas so se v letu 2007 združile v dobrodelno akcijo NE POZABIMO, ki poteka še danes in je namenjena pomoči v BiH, Srbiji, Makedoniji in Albaniji.

1995 – Umetniki za karitas

Leta 1995 je zaživela akcija UMETNIKI ZA KARITAS s prvo likovno kolonijo, ki je potekala tretji vikend v avgustu na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Kolonija je z leti prerasla v gibanje, ki med ljudi prinaša hrano za dušo. V 20 mednarodnih likovnih kolonijah beležimo prisotnost umetnikov z vseh petih celin. V katalogih je zapisanih 1381 imen avtorjev in 235 potujočih prodajnih razstav. Nastalo je 2.138 likovnih del, od katerih jih je več kot dve tretjini že prodanih. Izkupiček je vsako leto namenjen blažitvi neke stiske. Poleg številnih razstavišč v Sloveniji razstava redno gostuje v sosednji Gorici in Trstu, obiskala pa je tudi Sarajevo, Dunaj, Bruselj in Rim.

2006 – Razvojna pomoč v Afriki

Oktobra 1992 je potekala prva posebna akcija: Pomoč lačnim v Afriki, v letu 2000 akcija Nube.

Spomladi 2006 smo na pobudo takratnega predsednika RS dr. Janeza Drnovška zbirali sredstva za akcijo Svet za Darfur skupaj z drugimi humanitarnimi organizacijami. Ob tem se je razvil model sodelovanja med humanitarnimi organizacijami, ki omogoča transparentno porabo in prevzemanje odgovornosti vsake organizacije posebej; Slovenska karitas je svoj del – 209 milijonov SIT realizirala preko ACT Caritas, ki združuje karitativne organizacije krščanskih Cerkva.

Leto 2006 velja za začetek akcije ZA SRCE AFRIKE za razvojne projekte v Afriki, v kateri se zadnja leta zbere okoli 140.000 EUR.

2009 – Začetek gospodarske krize v Sloveniji

Ob začetku gospodarske krize in ob prvih večjih stečajih podjetij v Sloveniji je vlada namenila pol milijona evrov za pomoč v hrani, ki jo je Slovenska karitas razdelila brezposelnim. Trgovska družba Mercator je v tem letu namenila 250.000 EUR za pomoč v hrani, kar je največja donacija podjetja v zgodovini delovanja Karitas. Slovenska karitas je v mesecu aprilu prvič organizirala dobrodelno akcijo POMAGAJMO PREŽIVETI, v kateri se je zbralo 343.516 EUR za pomoč brezposelnim in zaposlenim v podjetjih, ki niso izplačevala plač.

Televizija Slovenija je v mesecu novembru organizirala dobrodelni koncert Stopimo skupaj za pomoč brezposelnim, na katerem se je na računu Slovenske karitas zbralo 144.000 EUR.

Akcija Pomagajmo preživeti je v naslednjih letih postala redna dobrodelna akcija, ki se ji pridružujejo tudi različne pobude zbiranja materialne pomoči.

V letu 2014 je Karitas na različnih območjih Slovenije v sodelovanju z Radiem Ognjišče zbirala hrano za ljudi v stiski v Mercatorjevih trgovinah v akciji Dobro delo dobro dene.

Za Veliko noč v letu 2014 so prostovoljci Karitas pred trgovinami zbrali 29 ton hrane.

V rednih dobrodelnih akcijah Slovenske karitas, Škofijskih in Župnijskih Karitas se v zadnjih letih za pomoč doma in po svetu vsako leto zbere okoli 2.700.000 EUR za ljudi v stiski.

 

PREVENTIVNA DEJAVNOST KARITAS

September 2005: mednarodna kampanja Naj revščina postane preteklost. Pripravili smo didaktična gradiva, na delavnicah je sodelovalo 26 šol.

2005–2007: preventivni program Nasilje – NE. Pripravili smo sklope delavnic o temi nasilje v družini in medvrstniško nasilje po osnovnih šolah (Zavod Samarijan Karitas).

Od 2006 dalje: postna spodbuda 40 dni brez alkohola. Nosilka spodbude je Slovenska karitas, sodelujoče organizacije so: Javna agencija RS za varnost prometa – svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Zavod Med.Over.Net kot partnerja ter Zavod Varna pot, Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani (projekt Sporočilo v steklenici), društvo Žarek upanja in drugih organizacij ter občin.

Pripravili smo gradiva za župnije, župnijske pastoralne svete in širšo javnost, didaktična gradiva za osnovne in srednje šole; kratke filme v sodelovanju z RTV Slovenija, Uredništvo verskega programa (sodelovali so Adi Smolar, Jakov Fak, Robert Friškovec, Japec Jakopin, Marjana Grčman, Lučka Kajfež Bogataj), okroglo mizo na Katedri za družinsko medicino in drugo.

2007: delavnice Za srce Afrike. Pripravili smo dokumentarni film Za srce Afrike in druga didaktična gradiva za učitelje. Sodelovalo je 88 šol in preko 1000 učencev. Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini v 2007 je predsednik DZ France Cukjati v Državnem zboru skupaj z učenci s posameznih šol otvoril simbolično razstavo izdelkov učencev, ki so ustvarjali na temo revščine v Afriki. Vsi poslanci so prejeli odprto pismo.

2008: mednarodni projekt Izobraževanje za razvoj in osveščanje o vplivu podnebnih sprememb. Finančno sta ga podprla Avstrijska razvojna agencija (ADA) in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Sodelovalo je 298 mentorjev iz 150 vrtcev, osnovnih in srednjih šol.

Od 2009 dalje: akcija Pokloni zvezek. V prvih letih je sodelovalo 200 osnovnih šol in so zbrali 14.000 zvezkov. Zadnja leta sodeluje že preko 270 osnovnih šol in 94 vrtcev, skupno zberejo preko 25.000 zvezkov.

2008 in 2009: mednarodni projekt osveščanja in izobraževanja za razvoj Vpliv HIV-a in AIDS-a na prebivalstvo držav v razvoju in na razvojne procese v Afriki. Sofinancirala sta ga Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Nosilka projekta je bila Slovenska karitas, aktivnosti so potekale v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem.

•           Pripravili smo didaktična gradiva za izvedbo delavnic v osnovnih in v srednjih šolah; v Sloveniji je v projektu sodelovalo 420 učiteljev-mentorjev, 196 osnovnih in 78 srednjih šol.

•           Izvedli smo seminarja za duhovnike, redovnike in pastoralne sodelavce ter sodelavce Karitas v Sloveniji: 60 udeležencev.

•           Organizirali smo obisk in pričevanje skupine Icengelo iz Zambije s patrom Mihom Drevenškom; obiskali so 11 srednjih šol in vključili 1.190 dijakov in učiteljev.

•           Organizirali smo potujočo mobilno razstavo fotografij v Sloveniji.

•           Posneli smo dva dokumentarna filma (Sem na križišču in Hočem živeti) o problematiki AIDS-a v Zambiji v sodelovanju s p. Mihom Drevenškom. Predvajana sta bila v vseh 274 sodelujočih šolah, drugi film je bil v decembru 2009 predvajan na RTV Slovenija in na 20 lokalnih televizijah.

•           Razvili smo internetno platformo za mlade – Mlada Karitas.

•           Pripravili smo izobraževalni interaktivni kviz o problematiki AIDS-a v Afriki, ki je dostopen na www.karitas.si/aids. 

•           Pripravili smo tematsko publikacijo o tej problematiki in odprto pismo politikom.

2010–2012: mednarodni projekt ozaveščanja in izobraževanja za razvoj o problematiki podnebnih sprememb v državah v razvoju z naslovom V smeri podnebne pravičnosti v državah v razvoju, s poudarkom na podsaharski Afriki. Sofinancirala sta ga Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Nosilka projekta je bila Slovenska karitas, projekt je potekal v partnerstvu s Karitas Slovaška.

V okviru projekta so v Sloveniji in na Slovaškem potekale različne aktivnosti:

  • Likovne, literarne, ustvarjalne in interaktivne delavnice za vrtce, OŠ in SŠ; v projektu je sodelovalo več kot 10.000 otrok, učencev in dijakov iz 186 vrtcev, 343 osnovnih ter 54 srednjih šol, ki so se vključili v naše delavnice s pomočjo več kot 1.500 mentorjev.
  • Izobraževanja za učitelje; vključilo se je 84 učiteljev osnovnih in srednjih šol.
  • Tek podnebne solidarnosti; v dveh letih smo skupaj z več kot 20.000 solidarnimi tekači in njihovimi pretečenimi kilometri za ta namen zgradili kar 2 kroga solidarnosti okoli planeta Zemlje, saj nam je skupaj uspelo preteči 84.954,33 km (dobra 2 obsega ekvatorja). S pomočjo več kot 500 učiteljev-mentorjev so aktivnosti v sklopu Teka podnebne solidarnosti potekale po 181 osnovnih in 25 srednjih šolah v Sloveniji, pri čemer so sodelovale tudi šole s prilagojenim programom.
  • Potujoča izobraževalna razstava je gostovala v 11 krajih v Sloveniji.
  • Mednarodni seminar, ki se ga je udeležilo 38 predstavnikov Karitas iz 16 različnih držav.
  • Pričevanja gostov z Malavija po SŠ; obiskali so 20 srednjih šol po vsej Sloveniji in vključili preko 1.200 dijakov in njihovih učiteljev.
  • Sodelovanje pri javnih kampanjah in okroglih mizah (Očistimo Slovenijo itd.).
  • Ob zaključku projekta je nastala tematska publikacija Živi preprosto in solidarno – v smeri podnebne pravičnosti, ki so jo prejeli vsi sodelujoči v projektu in odprto pismo, ki so ga prejeli vsi aktualni slovenski politiki.

Projekt se po uradnem zaključku še vedno nadaljuje. 

Preventivne delavnice o pasteh trgovine z ljudmi ter izobraževanja: vključili smo več 1.000 oseb iz vseh slovenskih regij. V stik prihajamo tako z osnovnošolci, srednješolci, študenti kot drugimi zainteresiranimi javnostmi. Pripravili smo več oblik preventivnega materiala: 5 zloženk, 4 plakate, namizno družabno igro V labirintu trgovine z ljudmi, zvezek V službi človekovega dostojanstva, posneli smo krajši spot o trgovini z otroki.