V okviru svojega obiska v Republiki Sloveniji, je državni tajnik Svetega Sedeža, njegova eminenca kard. Pietro Parolin danes dopoldne obiskal tudi Dobovo. V spremstvu državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve Andreja Špenge, generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje Darka Buta, veleposlanika RS pri Svetem Sedežu g. Tomaža Kunstlja, župana Občine Brežice Ivana Molana, apostolskega nuncija v RS msgr. Juliusza Janusza, predsednika Slovenske Karitas in mariborskega nadškofa metropolita msgr. Alojzija Cvikla ter celjskega in novomeškega škofa si je ogledal razmere v sprejemnem centru za begunce in migrante Dobova-Livarna.

Ob koncu obiska je kardinal Parolin podal izjavo za medije. Za tem se je kardinal Parolin srečal z županom občine Brežice Ivanom Molanom. V Novem mestu pa je državni tajnik skupaj z gostiteljem msgr. Andrejem Glavanom in spremstvom vstopil v novomeško stolnico skozi sveta vrata. Po ogledu stolnice je nato imel še uradni pogovor z novomeškim škofom in predsednikom SŠK.

Vprašanje: Kakšni so vaši vtisi?

Kard. Parolin: »Zelo sem bil presunjen ob tem, kar sem tukaj videl. Zelo sem vesel, da sem tukaj in da sem kot del svojega obiska v Sloveniji lahko doživel ta velik čut za solidarnost. To solidarnost sem tukaj videl in je zame tudi zelo pomembna, kajti pred tem kompleksnim problemom migracije v današnjem času, je pomembno, da začnemo na tej točki, torej s solidarnostjo. Seveda je mnogo drugih vidikov, ki jih je treba upoštevati, vendar pa menim, da je to središče, deliti problem in težave ter poskušati pomagati tem osebam. In to sem tukaj doživel, kar je zame veliko veselje. Seveda sem tukaj v imenu svetega očeta papeža Frančiška. Vsi vemo, koliko pozornosti namenja temu pojavu migracije. To je tudi način spodbude tistim, ki delajo v korist teh bratov in sester, da se jih opogumi, da dobijo moč za nadaljevanje te pomembne naloge.«

Vprašanje: Včeraj ste na odprtju nunciature govorili o papeževem prihodu v Slovenijo. Ste lahko malo bolj natančni?

Kard. Parolin: »Ne, ne morem biti bolj natančen. Papež je prejel povabilo za obisk s strani slovenskega premierja, ko je bil lani na obisku v Vatikanu. Svetemu očetu je predal povabilo na obisk v imenu slovenske vlade. Zdaj je meni ponovil to povabilo za svetega očeta. Vendar pa ni nobenih podrobnosti.«

Vprašanje: Ampak papež letos gre na turnejo po vseh balkanskih državah.

Kard. Parolin: »Ne, ne gre. Letošnje leto je posebno, saj je leto Usmiljenja. Zato papež namerava večino časa ostati v Rimu, da bi lahko vodil pomembne dogodke, ki so na programu. Načrtovanih je nekaj potovanj, kot je obisk Mehike naslednji teden. Vendar so obiski letos skrajšani. Kolikor vem, ni nobenega načrta, da bi papež obiskal balkanske države.«

Vprašanje: Verjetno ste se nameravali srečati z begunci. Zakaj se niste?

Kard. Parolin: »Mislim, da se bomo po tem srečanju sestali tudi z njimi, kar je del tega obiska. Gre predvsem za to, da jim pokažemo solidarnost in jih spodbudimo. In seveda, da priznamo delo različnih organizacij. Vemo, da je s strani katoliške Cerkve tukaj Karitas, ki je zelo predana v tej situaciji. So pa tudi druge in zelo sem bil zadovoljen, ko sem videl, da vse te različne organizacije delajo skupaj. To je dobro znamenje, kajti treba je delati skupaj. In mislim, da se s to migracijsko krizo – kar sem v teh dneh velikokrat poudaril – lahko vsaj soočimo, če je že ne moremo rešiti, s skupnimi močmi. To bi morala biti naša naloga, da delamo skupaj. Kajti sami ne bomo naredili ničesar in ne bomo našli pravega odgovora na ta problem. Seveda pa je tu še problem, ki ga je treba rešiti znotraj njihovih držav, problem konflikta, problem revščine in tako dalje. A delati skupaj je edini način, da poskušamo doseči neko rešitev.«

Vprašanje: Ali je Evropska unija upoštevala vatikanski predlog za rešitev migracijske krize?

Kard. Parolin: »Vatikan običajno ne daje tehničnih rešitev. Mednarodno skupnost in države pa vsaj spominjamo na načela, ki bi morala biti osnova vsake tehnične rešitve. Mislim, da pripravljenost obstaja. Kot vemo, je papež moralna avtoriteta v današnjem svetu in mislim, da se njegov glas dobro sliši, in mnoge, mnoge avtoritete in ustanove so pozorne na to, kaj pravi papež. Prenesti ta načela na raven tehnične rešitve pa je nekoliko bolj zapleteno vprašanje.«