18. septembra 2018 je izšla nova apostolska konstitucija papeža Frančiška o škofovski sinodi z naslovom Episcopalis communio.
Dokument so na tiskovni konferenci predstavili generalni tajnik škofovske sinode kardinal Lorenzo Baldisseri, podtajnik Fabio Fabene ter svetovalec generalnega tajništva škofovske sinode in redni profesor dogmatične teologije na papeški univerzi Gregoriana Dario Vitali.
Papež Frančišek se z novo konstitucijo pridružuje svojim predhodnikom, ki so tekom let že večkrat obnovili pravilnik o škofovski sinodi Ordo Synodi Episcoporum. Zadnjo verzijo je leta 2006 odobril Benedikt XVI. Po skoraj petdesetih letih delovanja in 27-ih zasedanjih je prišel trenutek za obsežnejšo revizijo, ki upošteva dosedanje bogate izkušnje ter nove teološke, pravne in pastoralne perspektive, ki so se pojavile v tem času, kot je na današnji predstavitvi zatrdil kardinal Baldisseri.
Apostolska konstitucija Episcopalis communio je razdeljena na dva večja dela: doktrinalnega, ki je sestavljen iz desetih paragrafov, in disciplinarnega, ki ga sestavlja 27 členov. Baldisseri je nakazal nekaj elementov doktrinalnega dela konstitucije in najprej izpostavil navezavo na drugi vatikanski koncil. Papež razvije nekatere pomembne koncilske teološke poudarke. Osrednjega pomena je sklicevanje na škofovsko kolegialnost, kakor je opredeljena v dogmatični konstituciji Lumen gentium.
Drugi element, ki v dokumentu stopa v ospredje, je prenova Cerkve. Papež ne gleda le na preteklost, ampak tudi na sedanjost, torej na sedanje stanje Cerkve, ki stopa v novo fazo evangelizacije. Za papeža Frančiška je pomembno, da vse cerkvene strukture postanejo bolj misijonarske, bolj občutljive za potrebe oseb, bolj odprte za novo, bolj voljne v dobi naglih sprememb. Eden od ciljev nove apostolske konstitucije je po Baldisserijevih besedah narediti sinodo bolj dinamično in s tem bolj prodorno v življenju Cerkve. Ta dinamizem je na poseben način viden v odnosih med sinodo in krajevnimi Cerkvami. Sinoda se začne pri lokalnih Cerkvah, torej spodaj, pri Božjem ljudstvu, razširjenem po vsej zemlji, in sicer preko posvetovanja na vseh področjih, ter se zatem, po zasedanju sinodalnih očetov, vrne nazaj v krajevne Cerkve, kjer se zaključki morajo prenesti na konkretno stvarnost Božjega ljudstva.
Tretji element dokumenta je dejanska obnovitev sinodalnega organizma. Papež zapiše, da normativna prenova sinode mora izhajati iz trdnega prepričanja, da so vsi pastirji postavljeni za služenje Božjemu svetemu ljudstvu, kateremu tudi sami pripadajo v kreposti zakramenta krsta. Kot četrti pomemben element konstitucije Baldisseri navede še ekumensko razsežnost.
Disciplinarni del apostolske konstitucije je sestavljen – kot rečeno – iz 27 členov, razdeljenih v pet poglavij, ki govorijo najprej o samem zasedanju sinode, zatem o treh fazah zasedanja, pripravljalni, fazi samega odvijanja zasedanja in izvajalni fazi, ob koncu pa je še poglavje o generalnem tajništvu škofovske sinode. Približujoče zasedanje škofovske sinode, ki bo potekalo oktobra in bo namenjeno mladim, bo torej že sledilo novim normativnim konstitucije, ki želi pomladiti sinodo, da bi se uskladila s potrebami in pričakovanji Božjega ljudstva v tem posebnem zgodovinskem trenutku Cerkve, kot je zatrdil podtajnik generalnega tajništva sinode Fabio Fabene.
