Izjava Slovenske karitas pred posvetovalnim referendumom, ki se navezuje na pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in na pravico do gojenja in posedovanja konoplje
Mnenje Slovenske karitas o uveljavljanju pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ali pomoči pri samomoru
Slovenska karitas se s svojo mrežo 457 organizacij na lokalni ravni preko prostovoljnega dela več kot 10.000 prostovoljcev v različnih humanitarnih programih srečuje z 39.000 starejšimi, bolnimi in invalidi, ki potrebujejo materialno pomoč ali različne oblike socialnega vključevanja, družabnosti z namenom preprečevanja osamljenosti ter pomoč z medicinsko zdravstvenimi pripomočki in urejanjem razmer po prihodu z bolnice.
Starejši in njihovi svojci po izkušnji Karitas doživljajo veliko stisko zaradi vse težjega dostopa do zdravstvenih storitev zaradi dolgih čakalnih vrst, pomanjkanja zdravstvenega osebja, negovalnih bolnic in učinkovite dolgotrajne oskrbe. Paliativna oskrba je zakonsko neurejena, prepuščena financiranju iz projektov in ne kot pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter iznajdljivosti in zavzetosti bolnic ter zdravstvenega osebja. Delovanje in širitev hiš Hospicev je zaradi nefinanciranja zdravstvene oskrbe praktično onemogočeno.
Referendum in razprava »O pomoči pri prostovoljnem končanju življenja« je v danih okoliščinah pomanjkljive skrbi države za starejše in bolne ironična ter predstavlja ignoranco problemov oskrbe in pasivni pritisk na tisoče starejših in bolnih, ki si želijo dostojno in kvalitetno živeti do naravne smrti.
Razprava o pomoči države z asistenco pri samomoru, ki želi prikazati, da ljudje v težkih boleznih umirajo v neznosnih mukah, ker pomoč s strani medicine ni mogoča, je zavajajoča in predstavlja strah. V zadnjih 20 letih sta medicina in farmacija tako napredovali, da imata odgovore na skoraj vsako objektivno bolečino ali druge simptome. Duševne in socialne bolečine pa rešuje ustrezna in celovita paliativna oskrba, podpora svojcev, delo humanitarnih organizacij ter preprosta človeška bližina. Vse to lahko zagotavlja država z ustrezno zakonsko ureditvijo in financiranjem, če je res zavezana humanosti in človekoljubnosti, ki je tudi temelj vsakega socialnega in humanitarnega dela.
Na Slovenski karitas izražamo zaskrbljenost ob izkušnjah sicer redkih držav, ki so uzakonile pravico do asistiranega samomora in evtanazije. Izkušnje jasno kažejo, da se pravica, ki je najprej zavajajoče promovirana kot nujno potrebna možnost za terminalne bolnike, počasi razširi predvsem na uporabnost za socialno ogrožene, duševno bolne in socialno izključene, kar pa je z vidika civilizirane družbe nesprejemljivo.
Na Karitas vsak samomor, brez ali s pomočjo, in tudi evtanazijo, jemljemo kot poraz družbe, države, zdravstva in socialnega varstva v strokovnosti, humanosti in sposobnosti aktivne solidarnosti. Vsak samomor je tragedija, ki v skladu s spoznanji psihološke stroke in psihiatrije naredi hude neizbrisne rane v okolici in negativno vpliva na življenje bližnjih. Prav tako lahko prekinjen proces naravnega umiranja prenaša nezaceljene rane in neurejenost odnosov v družinah na naslednje generacije.
Slovenska karitas poziva vse volivce k treznemu razmisleku ob tem referendumu, saj bo njihova odločitev vplivala na vsako življenje v prihodnje ter odnos celotne družbe in skupnosti do ranljivih ljudi. Prav lahko se nam zgodi, da bo edino prihodnje merilo družbe za »živeti ali ne živeti« strošek v evrih, ne pa neprecenljiva vrednost vsakega življenja.
Mnenje Slovenske karitas o legalizaciji pridelave in posedovanja konoplje za omejeno osebno rabo
Na Slovenski karitas smo tudi odločno proti legalizaciji konoplje za omejeno osebno rabo, ker zaradi tridesetletnih izkušenj dela z zasvojenimi, poznamo negativne učinke za uživalce konoplje, svojce in tudi za družbo. Posebej pomembno je poudariti tveganja pri uporabi konoplje pri mladostnikih, katerih možgani še niso v celoti razviti, kar lahko sproži trajne posledice na njihovem telesnem in duševnem zdravju.
Mag. Drago Sukič, Zavod Pelikan – Karitas, vodja Terapevtske skupnosti za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju pravi: »Mladi marihuano v posameznih primerih uporabljajo kot način samozdravljenja duševnih stisk, njihovo duševno stanje pa se v nadaljevanju poslabšuje. Na drugi strani pa marihuana pri določenih osebah na novo povzroča težave v duševnem zdravju – razvijajo se psihoze, čustvene in vedenjske motnje, depresija, shizofrenija in suicidialnost. Po izkušnjah dela v terapevtskih centrih Zavoda Pelikan Karitas lahko ugotovimo, da mnogi mladi že pri 13, 14 letih pričnejo z uživanjem marihuane in postopoma z rednim uživanjem zgubijo stik z realnostjo. Pri 15, 16 letih so pred prepadom in njihovi starši so popolnoma nemočni. Nato pa se mora večkrat zgoditi nekaj hujšega, da so hospitalizirani. Običajno pristanejo na zdravljenje, ko so stari okrog 20 let. Rehabilitacija in reintegracija je zelo zahtevna, saj ni oprijemališča, nimajo delovnih navad in socialnih veščin, opustili so šolanje, hkrati pa se soočajo še z duševnimi motnjami.«
Mladi v programih Karitas, ki so redno kadili marihuano, povedo, da je bilo njihovo življenje ves čas v sivini. Karkoli so počeli, ni bilo želja, strasti, motivacije in volje. Šele ko so bili zadeti, so se pojavile barve in to je tisto, kar so vsak dan znova iskali. Obtičali so v času in nerealnosti …
Na Slovenski karitas spodbujamo k razmisleku o smiselnosti legalizacije konoplje, ker komercializacija ne bo preprečila črnega trga, ampak bo povzročila le še večjo dostopnost. Po izkušnjah držav, kjer je legalizirana, bo posebej pri mladih vodila do zgodnejše, močnejše in pogostejše uporabe ter posledično pri mnogih do razvoja hujših duševnih motenj, asocialnosti, vsestranskega zastoja v razvoju in večjega tveganja za odvisnosti tudi od drugih drog. Pri tem je potrebno tudi upoštevati, da je raba in zloraba konoplje med mladimi že sedaj v zaskrbljujočem obsegu.
Na Slovenski karitas vabimo k zdravemu življenjskemu slogu med vsemi starostnimi skupinami. Predvsem želimo izpostaviti skrb za zdravje in blaginjo otrok in mladostnikov. Že izkušnje iz obvladovanja uporabe alkohola kažejo, da predstavljajo zasvojenosti tako za posameznika kot tudi za državo, veliko zdravstveno, socialno in finančno breme, ki se bo z legalizacijo marihuane samo še pomnožilo.
