Ljubljana, 26. 10. 2007

Odgovornost za prihodnost in previdnost pri zadolževanju

Svetovni dan varčevanja (31. oktober) je priložnost za razmislek o našem odnosu do denarja in materialnih dobrin. Kakovosti življenja nam ne zagotavljajo samo materialne dobrine, temveč tudi okolje, duhovni razvoj in cela vrsta družbenih odnosov. Živimo v času materialne blaginje, ki temelji na delu, ustvarjalnosti in varčevanju sedanje in preteklih generacij. Tržno gospodarstvo je poleg materialnega napredka prineslo tudi številne negativne posledice. Namesto težav glede zadostne proizvodnje je v ospredje stopilo vzpodbujanje zasebne porabe. Reklame in ostala neposredna ter skrita propaganda, ugodni kreditni pogoji in odložena plačila služijo kot instrumenti za stalno povečevanje potrošnje, posojila pa so instrument vzdrževanja in vzpodbujanja potrošnje gospodinjstev. V posameznih življenjskih obdobjih je določena raven zadolženosti sicer smiselna ali celo nujna, npr. pri reševanju stanovanjskega vprašanja ali nakupu drugih trajnejših dobrin, na drugi strani pa zadolževanje predstavlja tudi velike nevarnosti. Naša družba, ki obsoja zlorabo alkohola in mamil, bolj podpira kot ovira pretirano nakupovanje in potrošnjo, čeprav to vodi tudi v odvisnost od nakupovanja, ki postaja vse večji problem z vrsto negativnih posledic.

Zaradi različnih okoliščin (izguba zaposlitve, smrt v družini, ločitev, bolezen, nepremišljeni nakupi ali pretirano zadolževanje) nekateri dolžniki svojih obveznosti ne morejo izpolniti ali poravnavati sprotnih življenjskih stroškov. Po podatkih ankete Slovensko javno mnenje je imelo v letu 2005 kar 18 % Slovencev težave z odplačilom dolgov oziroma s kritjem najnujnejših stroškov.[1] V nižjih dohodkovnih razredih je bila prezadolženost še bistveno večja, saj je bilo med osebami z manj kot 500 evri mesečnega dohodka prezadolženih kar 60 % anketiranih. Poleg tega je prišlo letos do pomembnega preobrata, ker so obrestne mere in cene življenjskih potrebščin začele naraščati, zato se bo vedno večje število gospodinjstev soočalo s težavami zaradi odplačevanja dolgov in zagotavljanja najnujnejših potrebščin.

Zadolženost pogosto povzroča hude osebne in družinske stiske, ki v določenih primerih vodijo v socialno izključenost in grobo posegajo v temeljne človekove pravice. Prezadolženi posameznik mora vso svojo energijo in čas posvečati pridobivanju sredstev, ki jih potrebuje za zadovoljitev nujnih življenjskih potreb in za vračilo dolgov. Ker gre pri tem običajno za dalj časa trajajoče razmere, je pogosto hudo prizadeto tudi človeško dostojanstvo dolžnikov in njihovih družin.

Zmerna poraba in varčevanje sta najboljši zagotovili za dolgoročno varnost in za kakovostno življenje. V prihodnosti bo država skrb za socialno varnost vse bolj prelagala na posameznika, zato se bo bistveno povečal pomen osebne odgovornosti, kar je še dodaten razlog proti nepotrebnemu ali pretiranemu zadolževanju. Zaradi zmanjševanja pomena in trdnosti sorodstvenih vezi, staranja prebivalstva, večje negotovosti na trgu dela in splošnega dviga življenjskega standarda se povečuje delež socialno ranljivega prebivalstva, ki bistveno lažje zapade v prezadolženost. Zavedati se moramo, da niti država niti dobrodelne ustanove ne morejo nadomestiti odgovornega ravnanja posameznika. Vsakdo mora najprej sam poskrbeti, da si ne bo nalagal bremen, ki jih ne bo mogel nositi.

Komisija Pravičnost in mir pri SŠK zato ob svetovnem dnevu varčevanja poziva državo in institucije civilne družbe, da začnejo preventivno delovati v zvezi s problematiko odvisnosti od nakupovanja in prekomernega zadolževanja ter da oblikujejo terapevtske programe za pomoč tovrstnim odvisnikom. Navedeni problematiki bo potrebno posvečati bistveno več pozornosti in javnost načrtno seznanjati s posledicami oziroma z nevarnostmi, ki so povezane z odvisnostjo od nakupovanja oziroma s prekomernim zadolževanjem.

Dodatna pojasnila dobite pri g. Ivanu Kukarju, članu Komisije, GSM: 031/321–294.

msgr. dr. Anton Stres

predsednik Komisije Pravičnost in mir