Glavni vsebinski poudarki prvega tedna škofovske sinode o družini

12.10.2014 Katoliška Cerkev Škofovska sinoda, Družina

Za nami je prvi teden tretjega izrednega generalnega zasedanja škofovske sinode, ki od nedelje, 5. oktobra 2014, poteka na temo Pastoralni izzivi družine v kontekstu evangelizacije. 253 udeležencev sinode, med katerimi je 191 sinodalnih očetov, se je prejšnji teden srečevalo na dopoldanskih in popoldanskih generalnih skupščinah – bilo jih je deset. Včeraj in danes sta bila namenjena počitku, jutri dopoldne pa se začne drugi del sinode o družini. V sinodalni dvorani bo glavni relator sinode, kardinal Peter Erdö, predstavil poročilo o dosedanjem delu, na podlagi katerega bo zatem vse do četrtka potekalo delo po skupinah.

Povzemimo nekaj osrednjih tem, o katerih je minuli teden tekla beseda v sinodalni dvorani. Razprave so se v ponedeljek začele z nagovorom papeža Frančiška, ki je med drugim pozval k odprtemu, iskrenemu dialogu in spoštljivemu poslušanju, ki naj spremlja premišljevanje vesoljne Cerkve o tako pomembnem področju človeške stvarnosti, kot je družina. In tako je na generalnih skupščinah večkrat odmeval poudarek, da je družina »temeljna celica človeške družbe« in »zibelka zastonjske ljubezni«, zato jo je treba varovati in zaščititi. Pogosto se je govorilo o družinah, ki živijo v težkih in problematičnih razmerah, tako z vidika notranjih stisk kot zaradi zunanjih družbenih in političnih konfliktov, pri čemer je beseda večkrat nanesla na družine na Bližnjem vzhodu.

Gotovost, da je »zakonska zveza med enim moškim in eno žensko« osnova za vsako družino, je ostala navzoča ves čas razprav in se odražala v premišljevanju o ločenih osebah ter ločenih in civilno ponovno poročenih. Izpostavljena je bila »zakramentalna vrednost zakona«, zakon pa vedno znova opredeljen kot nerazvezljiv, kakršen tudi ostaja, in to brez kompromisov. Dejstvo, da »ločene in ponovno poročene osebe ne smejo pristopati k evharistiji«, nikakor ne pomeni, da niso člani krščanske skupnosti, ravno nasprotno, ponovno je treba premisliti, da obstajajo različne odgovornosti, ki jih ti lahko prevzamejo. Veliko se je govorilo še o »poenostavitvi postopkov za ugotavljanje ničnosti zakonske zveze«.

Vedno znova se je v ospredje razprav vračala tema glede »priprave na zakon«. Ta mora biti »poglobljena in dolgotrajna«. Poroko se vedno bolj omejuje na socialno in pravno raven, namesto da bi se izpostavljalo njeno »versko in duhovno razsežnost«. Priprava na zakon naj ne bo dojeta kot neka naloga, ki jo zaročenca morata opraviti čim prej in brez večje prepričanosti. Zakon je namreč »življenjska poklicanost«, zato mora priprava nanj biti dolga in poglobljena, kot je to pri posvečenem življenju. Zaročenci se morajo zavedati »zakramentalne vrednosti zakonske zveze«.

Pastoralno spremljanje je pomembno in vseživljenjsko: poteka naj tudi po poroki in ne samo pred njo. Vsekakor ostaja bistvenega pomena družinska pastorala, ki mora najti ustrezne rešitve in poudarke, ter ostati navzoča v življenju družine, še posebej takrat, ko se ta spoprijema z različnimi vrstami težav.

 

Besedilo je s strani Radia Vatikan.