Od 4. do 6. marca je v Bratislavi na Slovaškem potekalo srečanje pravnikov škofovskih konferenc evropskih držav. To je bilo drugo tovrstno srečanje, ki ga je tudi tokrat pripravil Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE) s sedežem v St. Gallnu v Švici. Udeležili smo se ga predstavniki Svetega sedeža, Anglije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Francije, Nemčije, Španije, Madžarske, Italije, Litve, Latvije, Poljske, Škotske, Slovaške, Slovenije in Ukrajine. V imenu Slovenske škofovske konference se je posveta udeležil pravni svetovalec mag. Andrej Naglič.
Glavna vsebinska tema srečanja je bila pravna ureditev ugovora vesti. V primeru članov Katoliške Cerkve, mora biti ugovor vesti urejen kot pravni institut, ki posamezniku daje pravico, da zavrne dolžnost, ki je v nasprotju z glavnimi načeli nauka in morale Cerkve. To ne pomeni pravice do neupoštevanja zakonov države, ampak pomeni omogočiti posamezniku, da se v skladu s spoštovanjem prava države izogne kompromitiranju svoje vesti. V enaki meri, kot je ugovor vesti v interesu posameznika, je pomemben tudi za pluralno, demokratično in pravno državo. Omogoča namreč, da državljani uživajo človekovo pravico do svobode vesti oziroma veroizpovedi, ki spada med temeljne vrednote družbe. Učinki ugovora vesti bi se morali raztezati predvsem na področje nedotakljivosti človekovega življenja od spočetja do naravne smrti in s tem povezano zdravstveno dejavnostjo. Njegovi učinki bi se morali raztezati tudi na področje poučevanje spolne morale v javni šoli, sklepanje zakonske zveze kot življenjske skupnosti enega moškega in ene ženske in uresničevanje svobode veroizpovedi v javnem življenju, zlasti z uporabo verskih simbolov.
Ugovor vesti v zdravstvu ne pripada samo zdravnikom, ampak tudi ostalemu strokovnemu osebju (npr. medicinskim sestram, psihologom, socialnim delavcem). Omogočen mora biti zlasti pri naslednjih zdravstvenih posegih: umetna prekinitev nosečnosti, evtanazija, umetna oploditev, medicinsko raziskovanje in presaditev organov. Vendar ugovor vesti ne sme prevladati nad dolžnostjo zdravniškega osebja, da varuje oziroma rešuje človeška življenja. Ob tem se je pomembno zavedati, da zdravstveni posegi, ob katerih naj bi bil ugovor vesti mogoč, navadno niso osrednjega pomena za akutno varovanje oziroma reševanje človeškega življenja.
Ugovor vesti spada med mednarodno priznane človekove pravice in temeljne svoboščine. Ta pravni institut neizogibno predvideva zavedanje in priznavanje temeljnih vrednot družbe in posameznika. Končno je mogoče ugotoviti tudi, da je pravica do ugovora vesti za posameznika praktično manj nujna v državah z dobro delujočo pluralno družbeno ureditvijo, ki civilni družbi omogoča dejavno sodelovanje pri upravljanju javnih zadev v skladu z načelom subsidiarnosti. To načelo promovira zlasti družbeni nauk Katoliške Cerkve. Splošno osebno svobodo posameznika namreč omejuje predvsem preobsežna socialna država oziroma država blaginje. Ta želi enostransko in arbitrarno regulirati vse pore družbenega življenja. Ob odsotnosti pluralnosti in subsidiarnosti pa je institut ugovora vesti ena redkih preostalih možnosti, ki omogoča vsaj delno zavarovati in okrepiti splošno svobodo posameznika, ki je izhodišče za dostojanstvo človeške osebe.
Tema srečanja je bila tudi varovanje in meje svobode izražanja. Udeleženci smo v okviru srečanja obiskali Dunaj oziroma Agencijo EU za temeljne pravice in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi. Udeleženci srečanja so se seznanili z nedavno spremembo definicije zakonske zveze v Sloveniji in podprli prizadevanja slovenske civilne družbe, da popolno izenačitev istospolne zveze z raznospolno predloži v odločitev ljudstvu na referendumu.
Predstavniki Svetega sedeža, Belgije, Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Francije, Nemčije, Španije, Madžarske, Italije, Latvije, Litve, Poljske, Portugalske, Škotske, Slovaške, Slovenije in Ukrajine so v izjavi zapisali: »Udeleženci v Bratislavi so se seznanili z nedavno redefinicijo zakonske zveze v Sloveniji in izrazili podporo civilnim organizacijam, ki s podporo škofov želijo na referendum spremeniti izenačitev istospolnih skupnosti z zakonsko zvezo.«
Andrej Naglič