Božič. Okrašene ulice, praznični vrvež vsepovsod. Lučke naznanjajo nekaj novega. Tema se spreminja v svetlobo. Upanje. Osvetljene hiše, ulice in izložbe nas spominjajo na to, vendar ne razkrivajo njegovega pomena. Za mnoge je to le praznični čas, ko si izmenjujejo darila. Nekateri bi rekli, da je to praznik, ko se spominjamo rojstva človeka z imenom Jezus, za druge je božič preprosto njegov rojstni dan. 

Izmenjujemo si želje »vesel božič«, ne da bi natančno vedeli, kaj zares želimo sporočiti. Nekateri besede božič niti ne upajo več izgovoriti. Praznovanje božiča se zato lahko spremeni v čisto formalnost, preprosto ponavljajočo se tradicijo, ki se živi na površen in vsakdanji način.

Kaj je božič za nas, kakšen je njegov pomen? Pri iskanju odgovora na to vprašanje se osredotočimo na bistvo božiča. Božič pomeni rojstvo, ki prinese novo življenje. Iz tega sledita veselje in upanje. Rojstvo Božjega sina prinaša upanje za ves svet. Še je prihodnost pred nami. Pomislimo na dete, na otroka in kakšni občutki nas prevzamejo, ko poslušamo njegov radoživ smeh in gledamo njegov čisti obraz, ki ne pozna maske. Pove in pokaže, kar iskreno čuti. Božji otrok naj se dotakne naše notranjosti ter nas napolni z ljubeznijo in milino, da bi bili tudi mi takšni drug do drugega, kakršen je Bog do nas.  

Da začutimo Božji dotik, ne smemo bežati od sebe, ampak moramo sprejemati tudi padce in neuspehe. Ustavimo se v vrvežu življenja. Novo vedno nastaja iz tega, kar smo bili, četudi od preteklosti v nekaterih primerih ostanejo le ruševine. Življenje se ves čas rojeva, mi pa sledimo njegovemu ritmu. Gre za nenehno umiranje starih ravnovesij, načinov razmišljanja, odnosov, da bi spodbudili um in srce k ponovnemu rojstvu z novimi odločitvami, ki temeljijo na veri, da je Gospod tudi danes z nami in nas ne bo zapustil samih. 

Ko bomo v prazničnih dneh ob mizi, bomo imeli priložnost za ponovno odkritje in potrditve pripadnosti družini in skupnosti, ki nam pomagata premagati osamljenost. Ustvarjanje doma je tudi lepota in radost deljenja izkušenj. Biti doma pomeni imeti pozorno srce in um, odpreti svojo dušo za potrebe in trpljenje ljudi, tistih, ki jih srečujemo na svoji poti, predvsem pa tistih, ki živijo poleg nas. Zahvalimo se jim, po njih smo, kar smo. 

Praznik Gospodovega rojstva naj nas odpre Božji svetlobi, ki želi razsvetliti najgloblje temine našega srca in tudi vsa področja, ki jih morda s sramom želimo zastreti in si ne želimo, da se obelodanijo. Naj se v nas rodi luč dobrega, ki bo premagovala nasilje in sovraštvo, razdeljenost in vsako zlo. 

Blagoslovljen božič in lepo praznovanje skrivnosti Gospodovega učlovečenja. 

Msgr. dr. Andrej Saje,
novomeški škof in
predsednik Slovenske škofovske konference