Ljubljana, 25. oktober 2010

 

Že tretje leto se soočamo z ekonomskimi in socialnimi posledicami svetovne finančne krize, ki je razgalila številne nepravilnosti v globalnih in nacionalnih gospodarskih sistemih. V nekaterih primerih je to eden od glavnih vzrokov za propad številnih velikih in malih podjetij, kot tudi za socialno ogroženost številnih delavcev in delavk ter njihovih družin v naši domovini. Vse več državljanov in državljank je prepričanih, da je glavni vzrok sedanjega stanja pomanjkljiva zakonodaja, ki na eni strani omogoča nepravičnost, pohlep in t. i. tajkunske prevzeme, na drugi pa izkoriščanje in pritisk na najbolj ranljive skupine: delavce, brezposelne, tuje delavce, študente, upokojence in bolnike. Čeprav obstajajo številne oblike socialne pomoči, je reševanje ekonomskih in socialnih problemov še vedno prepočasno in marsikje neustrezno.

• Mladi so družbena kategorija, ki se jih družbene spremembe posebej dotaknejo. Soočeni so s stalnim spreminjanjem družbenega okolja, pluralnimi in nestabilnimi družinskimi odnosi, stalno reformiranimi načini izobraževanja in predvsem z izjemno spremenljivimi pogoji na trgu delovne sile. Za njih je vse manj možnosti za zaposlitev, dostopa do lastnega stanovanja in posledično do načrtovanja družine in kariere. Te spremembe številne mlade ljudi navdajajo z negotovostjo in strahom pred prihodnostjo in odgovornostjo zase, kar ima za posledico odvisnost od staršev in socialnih transferjev.

• Srednja generacija, ki dejansko nosi težo blaginje in revščine v družbi, je največji poraženec slovenske tranzicije. Ob zlomih številnih podjetji smo priča, da je kapital bistveno bolj zaščiten kot človek. Smo v času, ko se prav srednji sloj prebivalstva že sooča z revščino. Neizplačane ali sramotno nizke plače vodijo v položaj, da morajo kljub zaposlitvi prositi za socialno pomoč in pomoč humanitarnih organizacij. Pri tem prihaja do protislovja, ko marsikdo v pošteno delo in pravično plačilo več ne verjame ter raje ostane doma in izkoristiti vse možne oblike socialnih pomoči. Pomembno vprašanje, na katerega si morata država in družba odgovoriti je, kam to vodi in ali res želimo nedelo, deviacije, brezperspektivnost in končno, ali ne bo nekega dne tudi socialna vreča prazna? V delovnih skupinah je potrebno na prvo mesto postaviti človeka in poštene odnose, kjer se bo vsak zaposleni čutil soustvarjalec podjetja in ne le številka, ki se jo lahko vsak dan zamenja.

• Starejši in upokojenci so večkrat prikazani kot populacija, ki prazni državno blagajno. Pozablja se, da so prav ti ljudje že prispevali svoje. Veliko jih je, ki v družinah pomagajo blažiti socialne stiske – bodisi z varstvom otrok mlajši generaciji, s stanovanjem ali redno pokojnino. Res pa je, da bodo izdatki za upokojence zaradi socialnih in demografskih razmer vedno večje breme za javne finance. Pokojninska reforma je zato nujna in zahteva tehten razmislek, kako ustrezno medgeneracijsko porazdeliti breme javnih izdatkov in tudi poskrbeti, da ob tem ne bo ogrožena socialna varnost upokojencev in ostarelih.

• Dogodki zadnjih mesecev so še posebej opozorili na izjemno slabo varnost nekaterih tujih delavcev, ki že leta živijo v težkih stanovanjskih in materialnih pogojih. Znano je, da so bili med prvimi, za katere delodajalci niso odvajali prispevkov, deležni so bili tudi groženj o izgubi zaposlitve ter s tem povezanega dovoljenja za bivanje v naši državi. Ob tem je potrebno izpostaviti tudi problem tistih tujih delavcev in priseljencev, ki so s seboj pripeljali svoje družine oz. so si jih ustvarili pri nas. Zato je socializacija in integracija tujih delavcev in njihovih družinskih članov za državo in družbo resnični test spoštovanja in zaščite vsakega človeka in njegovega dostojanstva.

Člani Komisije Pravičnost in mir pri SŠK poudarjamo naslednje:

1. Za nadaljnji razvoj naše države je nujna čimprejšnja vzpostavitev delovanja pravne države, ki je ključna z vidika skupne blaginje in pluralizma na gospodarskem, političnem, socialnem, zdravstvenem in kulturnem področju. Vladavina prava prav tako preprečuje delovanje vzporednih centrov politične in gospodarske moči, izkoriščanja skupnega dobrega v zasebne namene ter neenakost pred sodno vejo oblasti. Pravna država je neločljivo povezana s temeljnimi vrednotami pravičnosti in odgovornosti, kot tudi z okrepljeno vlogo etike na področju izobraževanja, politike, ekonomije in sodstva.

2. Na vseh ravneh družbenega življenja je potrebno okrepiti odgovornost za prihodnost države. Država ni monopol določene partikularne skupine, temveč vseh državljanov. Doseganje novega družbenega soglasja na vseh ravneh skupnega življenja je zgodovinska nuja, ki zahteva strpni dialog in sklepanje kompromisov med vsemi generacijami.

3. Vlada naj čim prej poglobi socialni dialog z vsemi socialnimi partnerji, kot tudi z najbolj ogroženimi skupinami državljanov.

4. Vzpostaviti je potrebno enakost in pravičnosti v sistemu socialne države, še zlasti na področju pokojninskih prejemkov.

5. Vse dobrodelne in druge organizacije, ki pomagajo blažiti socialno stisko, naj svoje humanitarno poslanstvo še naprej opravljajo v duhu sodelovanja in pod enakimi pogoji, za kar mora poskrbeti tudi država na zakonski ravni.

6. Okrepi in zaščiti naj se vrednota klasične družine in družinskega življenja.

7. Mediji naj okrepijo svojo kritično in nadzorno družbeno vlogo.

Vsi skupaj se moramo zavedati, da je potrebno breme gospodarske krize nositi solidarno in da so reforme obstoječega sistema na vseh področjih nujne in potrebne. Odgovorni naj zato z zakonodajo in politiko vzpostavijo pravično porazdelitev bremen gospodarske krize ter čim prej sprejmejo odločitve, ki bodo koristile dolgoročnemu razvoju Slovenije.

 

msgr. dr. Anton Stres

ljubljanski nadškof metropolit

predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK