Dopoldne tretjega dne obiska na Poljskem je papež Frančišek posvetil obisku Auschwitza in Birkenaua. Najprej se je zaustavil pred t. i. zidom smrti ob baraki št. 11., kjer so nacisti izvrševali usmrtitve s streljanjem. Zid je bil jeseni 1943 sicer porušen, a tri leta kasneje, ko se je porodila zamisel o muzeju, ponovno rekonstruiran. V nadaljevanju je papež odšel v t. i. celico lakote oz. celico mučeništva sv. Maksimilijana Kolbeja, ki se nahaja pod barako št. 11 in se kar nekaj časa zadržal v tihi molitvi. V častno knjigo v Auschwitu je papež Frančišek zapisal:
'Gospod, usmili se svojega ljudstva,
Gospod, odpusti tolikšno krutost.'

Iz Auschwitza je  papež Frančišek odšel še v tri kilometre oddaljeni Birkenau, kjer se je zaustavil pred spomenikom žrtvam narodov. Ta je bil postavljen leta 1967, in sicer kot rezultat mednarodnega natečaja. Ima podobo ploščadi na več nivojih. Oblika posameznih elementov spominja na sarkofage in nagrobne plošče, medtem ko element na najvišjem nivoju simbolizira kamin krematorija. Papežev obisk teh mest bo potekal v tišini, saj je namreč to »oblika molitve, ki grmi«.

V Birkenau sta papeža Frančiška sprejela predsednica vlade in direktor muzeja. Navzočih je bilo okoli tisoč gostov. Sveti oče se je nato pred vsako od na tleh ležečih spominskih plošč, ki so v jezikih žrtev, ustavil in v tišini molil. Ko je papež Frančišek položil prižgano svetilko, je rabin v hebrejščini zmolil Psalm 130:
Iz globočine, o Gospod kličem k tebi;
Gospod, usliši moje klice.
Tvoja ušesa naj prisluhnejo
glasu moje ponižne prošnje.

Če boš gledal o Gospod, na krivdo,
Gospod, kdo bo mogel obstati?
Toda pri tebi je odpuščanje,
da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, moja duša upa,
čakam na njegovo besedo,
Moja duša čaka na Gospoda
bolj kakor stražarji na jutro;
bolj kakor stražarji na jutro,
naj Izrael čaka na Gospoda.

Kajti pri Gospodu je dobrota,
pri njem je obilje rešitve.
On bo rešil Izraela
vse njegove krivde.

Vir: Radio Vatikan