31. 07. 2006
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci izraža obžalovanje in prizadetost nad odločitvijo Vlade Republike Slovenije, ki je na seji, dne 20. julija 2006 s preglasovanjem podprla raziskovanje na embrionalnih matičnih celicah, se pravi na celicah, ki se pridobivajo iz človeških zarodkov, kar ima za posledico tudi uničenje le-tega. S takšnim stališčem so njeni predstavniki na zasedanju Sveta Evropske unije, dne 24. julija 2006 v Bruslju, podprli predlog financiranja raziskav, ki posredno vedno vključujejo uničevanje človeških zarodkov. Obstaja nevarnost, da se bo pospeševalo mnenje, da je človeško življenje zgolj biološki material, ki nima moralne vrednosti in se ga sme uničevati.
Spremljajoča resolucija sicer pravi, da raziskave na človeških zarodkih, ki imajo za posledico uničenje le-teh, niso dovoljene, toda drugače embrionalnih matičnih celic sploh ni mogoče pridobivati, zato je spremljajoča resolucija varljiv pesek v oči. Sprejeto stališče Sveta Evropske unije namreč omogoča, da bodo posamezne vlade držav članic in privatne institucije same financirale postopke, ki bodo za potrebe pridobivanja embrionalnih matičnih celic ustvarjali, vzgajali in uničevali človeške zarodke. Potem pa bo nadaljnje raziskovanje na tako pridobljenih celicah Evropska unija lahko v novem »7. okvirnem raziskovalnem programu« izdatno finančno podpirala.
Stališče Vlade RS je bilo za sprejetje takšne odločitve v Bruslju ključno. Če bi Vlada RS upoštevala mnenje Komisije RS za medicinsko etiko, ne bi izstopila iz skupine držav, ki so nasprotovale znanstvenemu raziskovanju na človeških zarodkih in posledično njihovemu uničevanju. Izstop Slovenije iz skupine je zadoščal, da ta ni mogla več preprečiti sprejetja tako imenovane »kompromisne rešitve«, ki je v sebi protislovna, dvolična in neetična, saj na eni strani z obljubo financiranja raziskav na embrionalnih matičnih celicah spodbuja države, da omogočijo ustvarjanje in nato uničevanje človeških zarodkov, na drugi strani pa priznava, da je to moralno nedopustno.
Katoliška cerkev odločno nasprotuje vsakemu ustvarjanju in uničevanju človeških zarodkov v raziskovalne namene. Takšne raziskave so namreč vedno v nasprotju tako z dostojanstvom slehernega človeškega bitja kot tudi z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije. Ta v svojem prvem členu govori, da ima vsako človeško bitje nedotakljivo dostojanstvo, ki mora biti vedno spoštovano in varovano.
V zvezi s tem Komisija Pravičnost in mir soglaša z uradnim stališčem Komisije RS za medicinsko etiko, ki pa je bilo javnosti napačno predstavljeno. Vsebinsko jasno nasprotovanje omenjene Komisije do takšnih raziskav so spremenili v »pozitivno mnenje«, na katerega se je Vlada sklicevala v utemeljitvi svojega stališča, v resnici pa le-ta ugotavlja, da »pomembno etično načelo veleva, da se znanje najprej poskusi pridobiti na etično manj problematične načine. Poleg tega so projekti te vrste po mnenju nekaterih uglednih znanstvenikov celo bolj obetavni tako za znanost kot za pričakovano terapevtsko uporabo. Zrelejše matične celice iz odraslih ljudi so za rabo pri bolnikih varnejše kot embrionalne matične celice, ki so pluripotentne in se lahko razvijajo v nezaželenih smereh. KME tudi sodi, da odvečni zarodki iz postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo niso etično nevtralen vir, kajti njihova uporaba lahko vpliva na našo predstavo o moralnem statusu človeškega zarodka in na naše poglede na sprejemljivost instrumentalizacije, popredmetenja človeškega življenja«.
Zato pričakujemo:
1. da bo Vlada RS tako na domači kot na evropski ravni ščitila človeško življenje od spočetja dalje;
2. da Vlada tudi v prihodnje ne bo financirala in spodbujala znanstvenih raziskav, ki bi temeljile na uničevanju človeških zarodkov;
3. da bodo slovenski poslanci v Evropskem parlamentu, ko bodo konec novembra letošnjega leta glasovali o omenjeni odločitvi, odločno nasprotovali znanstvenim raziskavam na embrionalnih matičnih celicah, kajti vsem varljivim spremljajočim resolucijam navkljub to nujno vodi v uničevanje človeških zarodkov.
Anton Stres, celjski škof,
predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci