»Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina« (Gal 4,4).

Polnost časa je nastopila takrat, ko je človeštvo spoznalo, da samo ne more iz teme in zla, da samo ne more stopiti na pot odrešenja. Sredi kruha in iger so doživeli strahotno izpraznjenost časa in zahrepeneli po Odrešeniku, kar je prerok Izaija izrazil z besedami: »O da bi predrl nebo in stopil dol.« Noč je postala dovolj temna in želja po luči dovolj močna, da je človek mogel sprejeti Božji odgovor.

Bog je na nepredstavljiv način uslišal prošnjo človeštva. Poslal je svojega Sina, ki se je rodil kot človeški otrok. K sodelovanju je povabil ženo, Marijo, ki je predano sprejela Božjo ponudbo: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.« 

Vsi časi zemeljske zgodovine so potrebni odrešenja. Tudi čas, ki ga živimo danes. V njem je veliko teme, veliko noči. Ljudje potrebujemo zagotovilo, da noč ni končna usoda človeštva. Zato Bog tudi danes pošilja svojega Sina, da bi nam prinesel veselo sporočilo: »Dete nam je rojeno, Sin nam je dan.« Pomembno pa je, da ga sprejmemo. On, ki je postal človek, nam je dokončno razodel človekovo dostojanstvo in nam podarja mir.

Tega miru želim vsem, ki praznujete božič in slavite Boga. Tega miru želim vsem, ki božič praznujete kot družinski praznik, saj se je tudi Božji Sin rodil v družini. Tega miru želim vsem preizkušenim bratom in sestram, saj potrebujejo upanje. Tega miru želim vsem Slovencem po svetu, naj jim prinese košček domačnosti. Tega miru želim tudi vsem, ki v naši državi odločajo, da bodo vse odločitve vodile k miru in sodelovanju. Tega miru želim tudi bratskim Cerkvam, ki živijo iz iste skrivnosti učlovečenja.

Vsem voščim blagoslovljen božič in božjega varstva v novem letu. 

msgr. Stanislav Zore OFM
ljubljanski nadškof metropolit
predsednik Slovenske škofovske konference