Spoštovane gledalke in gledalci!
Središče sporočila božičnega praznika je angelsko oznanilo na betlehemskih poljanah: »Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod.« (Lk 2, 10-11)
To oznanilo je bilo v božični noči izrečeno betlehemskim pastirjem, vendar velja vsem ljudem vseh časov.
Sv. Pavel pa v berilu pri svetonočni maši doda še misel, da se je s tem »razodela Božja milost, ki rešuje vse ljudi«. (Tit 2,11). Malo naprej pravi Pavel v istem pismu Titu, da sta se razodeli dobrota in človekoljubnost Boga.
To pomeni, da je bilo vsem ljudem sporočeno, da nas Bog ljubi, vsakega posebej in vse skupaj.
Božič nam govori predvsem, da je postal Bog solidaren z nami do konca. Ko se je neskončno popolni Bog – absolutni duh – učlovečil, ko je večna Beseda iz ljubezni postala človek, je hkrati na zemlji prižgala ljubezen. V tej luči lahko razumemo vse skrivnosti naše vere, od Kristusovega rojstva do križa in njegovega vstajenja.
Učlovečenje in prihod božjega Sina na svet ne razodeva le, da je Bog ljubezen, ampak hkrati tudi kaj je človek, njegovo dostojanstvo. Človek je – celo v svoji grešnosti – nekaj velikega in svetega. Njegova osnovna poklicanost je, da ljubi. Kristjani ne moremo drugače, kot da se zavzemamo za vsako človeško življenje. O tem je letos govoril tudi papež Frančišek v evropskem parlamentu in je nastopil proti kulturi odklanjanja nemočnih, starih, bolnih …
Božja ljubezen objema vse. Na Božič pa se je pokazalo, da ji je zlasti do najbolj ubogih in zapostavljenih. Božič je oznanilo božjega sočutja do vsake človeške stiske.
- Kristus se je hotel roditi kot brezdomec v ovčjem hlevu. Tako je tudi pozneje še lahko govoril: »Ptice imajo gnezda in lisice brloge, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo položil,«
- že v plenicah je moral v begunstvo in je solidaren z desetinami milijoni današnjih beguncev,
- bil je lačen, utrujen in verjetno tudi bolan,
- ni bil sprejet, celo sorodniki so ga imeli za neprisebnega, ko niso razumeli njegovih dejanj,
- končno je bil križan in umorjen.
Skratka, do konca je človeški in je privzel in odrešil vse človeško gorje.
Krščansko sočutje, ki posnema to božje sočutje, je še živo med kristjani, bolj kot v nekrščanskih okoljih, a zelo nevarno izginja iz evropske družbe, zato se na vse načine večajo socialne razlike in teptajo osnovne človekove pravice.
Prizadevajmo si in pokažimo to sočutje, to človekoljubnost v božičnih dneh. Naj božja ljubezen, ki se je z Jezusovim rojstvom prižgala na zemlji, vname tudi naša srca za večje sočutje, večje spoštovanje, večjo ljubezen v naših medsebojnih odnosih, zlasti v družinah.
Kjer je prava nesebična ljubezen, je Bog navzoč, tam je lahko vedno božič. To želim vsem vernim in vsem ljudem blage volje, odprtim za dobro, še zlasti pa ostarelim, bolnim v bolniških posteljah in vsem, ki vam božično veselje kali kakršnakoli stiska.
msgr. Andrej Glavan
novomeški škof
