Življenjepis blaženega Alojzija Grozdeta in kronologija postopka za beatifikacijo in kanonizacijo
(27. maj 1923 – 1. januar 1943)

Lojze Grozde se je rodil 27. maja 1923 v Gorenjih Vodalah v župniji Tržišče pri Mokronogu na Dolenjskem, kjer je bil tudi krščen. Bil je nezakonski otrok. Ko je bil star štiri leta, se je mati poročila, sam pa je ostal v domači hiši in je zanj skrbela teta. Poskrbela je, da je šel po ljudski šoli študirat v Ljubljano, kamor je odšla služit. Dobrotniki so ji pomagali, da je Lojze lahko študiral. Stanoval je v dijaškem zavodu Marijanišče in obiskoval klasično gimnazijo, kjer je bil odličen dijak. Med sošolci se je uveljavljal tudi kot literarni ustvarjalec. Postal je član dijaške Katoliške akcije in je sodeloval v zavodski skupini Marijine kongregacije. Njegovo duhovno oblikovanje  so močno zaznamovali poglobljena molitev,  življenje iz evharistije in globoka pobožnost do božje Matere Marije. Vesel in dejavno se je udeleževal različnih oblik laiškega apostolata. Med sošolci je slovel kot vzoren dijak, vedno pripravljen pomagati. Odlikoval se je po svoji ljubezni do Cerkve in domovine.  Zadnja leta gimnazijskega študija so bila leta bližajoče se svetovne vojne. Razmere so se vedno bolj zaostrovale. Za Lojzeta je nastopil čas osebne poklicne odločitve. Svojo pot je iskal v poglobljeni molitvi, ki jo je združeval z delom za druge.

Med počitnicami pred zadnjim srednješolskim letom se ni vrnil domov, saj je bilo tam vedno več nasilja in obiski niso bili preprosti..Za obisk se je odločil šele za novo leto 1943. Za božične praznike si je zelo želel obiskati mamo in sorodnike Zaprosil je za potno dovolilnico. Na prvi petek 1. januarja 1943 je bil pri maši v cistercijanskem samostanu Stična, potem pa se je z vlakom odpeljal iz Ivančne Gorice do Trebnjega.

Od tu do Mirne je prisedel na nek voz, ker je bila proga prekinjena. Pri prvi hiši v Mirni je moral stopiti z voza, ker ga je prijela partizanska straža in ga začela zasliševati. Pri njem so našli latinsko mašno knjižico, knjigo Tomaža KempčanaHoja za Kristusom in knjižico o fatimski Materi Božji. Odvedli so ga v bližnjo gostilno in ga naprej zasliševali. V Grozdetu so iskali vojnega obveščevalca, v njem so videli mladega človeka z miselnostjo, ki so jo omalovaževali. Kruto zasliševanje kateremu je bil podvržen se je čez nekaj ur končalo z njegovo mučeniško smrtjo.

Dne 23. februarja 1943 se je delno razkrilo, kaj se je zgodilo z dijakom Grozdetom, ki so ga sredi noči mučili in umorili na Mirni. Šolarji so nabirali v gozdu zvončke in našli njegovo truplo. Na truplu so bili sledovi  mučenja, truplo pa je bilo nestrohnjeno.

Njegovo truplo so pripeljali v sosednji Šentrupert, kjer je komisija naredila zapisnik. Grozdetovo truplo so potem pokopali na pokopališču v Šentrupertu, saj ga zaradi razmer tistih dni ni bilo mogoče peljati v domačo župnijo Tržišče.

Novica o nasilni smrti in mučenju nedolžnega študenta je med ljudmi vzbudila strah. V revolucionarjih se je s tem utrjevala volja dosledno uresničevati marksistično-leninistični načrt nove slovenske družbe. Novica o Grozdetovem umoru je pretresla ljubljanske dijake. Še bolj so se začeli zavzemati za Lojzetove ideale. Obenem so iz dogodkov vedno bolj spoznavali, kako se je Lojzetu izpolnila misel, ki jo je izrazil že v šoli, ko je napisal pesem Pevčeva molitev. Prišel je k Bogu, kamor je hrepenela njegova duša, vendar po drugačni poti, na drug, višji način.

Že naslednje leto je prof.  dr. Anton Strle napisal knjigo z naslovom: »Lojze Grozde, mladec Kristusa Kralja« (Ljubljana 1944). To je bil prvi življenjepis in opis mučeniške smrti mladega Alojzija Grozdeta.

Ob 50. obletnici Grozdetove mučeniške smrti je nadškofija Ljubljana začela cerkveni postopek za priznanje njegovega mučeništva ter s tem za njegovo beatifikacijo in kanonizacijo.

Odlikoval se je v trdni veri in stanovitni molitvi. Moč za apostolat je prejemal v evharistiji in ljubezni do Marije. Z mučeniško smrtjo si je zaslužil venec zmage, ki mu ga je podelil Kristus.

---

Kronologija postopka za beatifikacijo in kanonizacijo

21. avgust 1992:

Salezijanski inšpektor mag. Stanislav Hočevar je na ljubljanskega nadškofa metropolita dr. Alojzija Šuštarja naslovil prošnjo, da se začne postopek za priznanje mučeništva Lojzeta Grozdeta.

 

3. september 1992:

Dr. Janez Jenko, ki je bil predlagan za postulatorja, je nadškofu Šuštarju poslal potrebno gradivo za začetek postopka.

 

21. september 1992:

Nadškof Šuštar je izdal odlok o začetku postopka za priznanje mučeništva Lojzeta Grozdeta in obenem imenoval:

dr. Janeza Jenka SDB za postulatorja

mag. Rudija Borštnika SDB za pravdnika

Franca Šenka SDB za notarja in

msgr. Zdravka Revna za delegata.

 

27. september 1992:

Nadškof Šuštar je ob navzočnosti vrhovnega predstojnika salezijancev EgidijaViganoja na slovesnosti v Šentrupertu na Dolenjskem, kjer je bil pokopan Lojze Grozde, razglasil začetek postopka za priznanje mučeništva Lojzeta Grozdeta.

 

17. oktober 1992:

Prva seja procesa za priznanje mučeništva Lojzeta Grozdeta. Poleg nadškofa Šuštarja in tajnika Antona Jamnika so se je udeležili: na novoimenovani škofov delegat msgr. Zdravko Reven, pravdnik mag. Rudi Borštnik, notar Franc Šenk in postulator postopka dr. Janez Jenko, ki so prisegli, da bodo nalogo dobro izvršili. Priloženi so bili dokumenti o začetku procesa.

 

19. oktober 1992:

Nadškof Šuštar je Kongregacijo za zadeve svetnikov v Rimu zaprosil za Nihil obstat, kar pomeni, da ni bistvene ovire za začetek oz. nadaljevanje postopka.

 

20. oktober 1992:

Nadškof Šuštar je izdal odlok o imenovanju teološke komisije in odlok o imenovanju zgodovinske komisije za omenjeni postopek.

 

November 1992:

V Sporočilih slovenskih škofij št. 11/92 je bil objavljen Odlok o začetku postopka za priznanje mučeništva Lojzeta Grozdeta.

 

1. december 1992:

Kongregacija za zadeve svetnikov v Rimu je za postopek izdala svoj Nihil obstat.

 

December 1992:

V Sporočilih slovenskih škofij št. 12/92 je bilo objavljeno poročilo o začetku postopka in prvi seji.

 

11. januar 1993:

Člani teološke in zgodovinske komisije so zaprisegli. Teološka komisija je izročila napisano izjavo z dne 30. oktobra 1992. Priloženi so bili dokumenti o začetku postopka.

21. januar 1993:

Prva seja, na kateri je bil zaslišana temeljna priča prof. dr. Anton Strle.

 

19 . februar 1993 – 29. marec 1999:

Poleg Strleta je bilo v tem času zaslišanih še štiriintrideset prič. Večino prič je predlagal postulator.

 

18. januar 1996:

Imenovan je bil novi postulator mag. Stanislav Hočevar SDB.

 

8. januar 1997:

Izjava zgodovinske komisije o Božjem služabniku Lojzetu Grozdetu in kratek oris političnih razmer v Sloveniji pred in med drugo svetovno vojno.

 

29. marca 1999 (31. seja):

Dosedanja pomočnica notarja s. Amalija Kuri ŠS je zaprisegla za notarko, za pomočnico notarke pa je bila na novo imenovana s. Marija Šimenc HPM, ki je ob tej priložnosti tudi zaprisegla.

 

29. marca 1999:

seja: Postulator je predal dokumente in spise Božjega služabnika Lojzeta Grozdeta.

seja: Pripravljena izjava o nečeščenju Božjega služabnika.

seja: Pripravljen odlok o objavi listin.

seja: Imenovanje in zaprisega prevajalca (prepisovalca).

seja: Prevajalec izroči transunto in prva seja primerjanja.

 

12. avgust 1999:

seja: Sklepna seja primerjanja transunta z originali.

 

20. avgust 1999:

Ekshumacija (prekop trupla) Božjega služabnika Alojzija Grozdeta na pokopališču v Šentrupertu, na temelju odloka ljubljanskega nadškofa metropolita dr. Franca Rodeta, št. 416/99 z dne 28. julija 1999.

 

avgust 1999:**

Slovesna sklepna seja procesa na nadškofijski ravni.

 

19. oktober 1999:

Nadškof Rode je na sedežu Kongregacije za zadeve svetnikov v Rimu izročil vso zbrano dokumentacijo škofijskega postopka (v obsegu šestih enot) prefektu Kongregacije za zadeve svetnikov kardinalu Jose SaraivaMartinsu. Priče izročitve gradiva so bili tudi tajnik Kongregacije nadškof msgr. Edward Nowak, postulator mag. Stanislav Hočevar SDB in svetovalec Kongregacije p. dr. Viktor Papež OFM.

 

9. november 1999:

Za t. i. rimsko fazo procesa je bil imenovan novi postulator p. dr. Viktor Papež OFM.

 

1. junij 2001:

Kongregacija za zadeve svetnikov v Rimu je izdala dekret o pravilnosti škofijskega procesa.

 

15. junij 2001:

Za relatorja procesa je bil imenovan p. Ambrosius Eszer O. P.

 

Junij 2001:

Za novega postulatorja procesa je bil imenovan mag. Igor Luzar.

 

23. september 2003:

Postulator mag. Igor Luzar je skupaj z zunanjo sodelavko v procesu dr. Silvio Monico Correale na sedežu Kongregacije za zadeve svetnikov v Rimu pod protokolno številko N. 1888 izročil pripravljeno pozicijo »Positio super martyrioacfamamartyrii« – BeatificationisseudeclarationismartyriiServiDei ALOISII GROZDE – LAICI EX ACTIONE CATHOLICA IN ODIUM FIDEI, UTI FERTUR, INTERFECTI (+ 1943).

 

September 2003:

Od septembra 2003 dalje,  je izročena Pozicija bila uvrščena  na listo čakanja za obravnavo na Kongregaciji za zadeve svetnikov v Rimu.

 

16. februar 2009:

Postopek za Grozdetovo beatifikacijo se je začel v ljubljanski nadškofiji (1992). Dne 7. aprila 2006 je papež Benedikt XVI. iz dela ljubljanske nadškofije ustanovil novomeško škofijo. V skladu z normami Kongregacije za zadeve svetnikov (»Sanctorum Mater« art. 21 § 1.; v AAS 99 (2007) 6, 1.6. 2007, 465-510) je za vodenje postopka za beatifikacijo odgovoren škof škofije, na teritoriju katere je Božji služabnik umrl. Župniji Mirna in Šentrupert na Dolenjskem se (po ustanovitvi nove škofije) nahajata v novomeški škofiji. V skladu s tem je prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov nadškof msgr. Angelo Amato SDB dne 16. februarja 2009 na prošnjo novomeškega škofa msgr. Andreja Glavana in ob soglasju ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Alojza Urana izdal dekret, da postopek v nadaljevanju vodi novomeška škofija.

 

16. junij 2009:

Na redni seji teologov Kongregacije za zadeve svetnikov v Rimu je bila po temeljiti preučitvi pozicije enoglasno sprejeta odločitev, da gre v primeru Božjega služabnika Lojzeta Grozdeta za mučeništvo in odiumfidei – iz sovraštva do vere.

 

19. januar 2010:

Na rednem kongresu kardinalov in škofov članov Kongregacije za zadeve svetnikov v Rimu je bila sprejeta pritrdilna odločitev, da gre v primeru Božjega služabnika Lojzeta Grozdeta za mučeništvo in odiumfidei – iz sovraštva do vere.

 

27. marec 2010:

Sveti oče Benedikt XVI. je v posebno avdienco sprejel prefekta Kongregacije za zadeve svetnikov, nadškofa msgr. Angela Amata SDB in odobril objavo o priznanju mučeništva Božjega služabnika Alojzija Grozdeta.

 

13. junij 2010

Na slovenskem evharističnem kongresu v Celju,  je  med sveto mašo, poseben papežev odposlanec, Državni tajnik kardinal TarcisioBertone SDB, v imenu papeža Benedikta XVI..  mučenca Alojzija Grozdeta razglasil za blaženega.

 

27. maj 2011

v prisotnosti apostolskega nuncija msgr. Juliusza Janusza, novomeškega škofa msgr. Andreja Glavana ter drugih slovenskih škofov, duhovnikov in vernikov, je bil slovesni prenos relikvij iz pokopališča v Šentrupertu, v romarsko cerkev Marijinega vnebovzetja na Zaplazu. Njegove relikvije so bile položene v oltar v Grozdetovi kapeli. Ta dan je bilo tudi prvo  obhajanje godu bl. Alojzija Grozdeta.

 

Vsako prvo nedeljo v mesecu popoldan,  je v cerkvi na Zaplazu, Grozdetov molitveni shod, ki vključuje sveto mašo, molitev za kanonizacijo in litanije bl. A. Grozdeta. Na molitvenem shodu se še posebej moli za njegovo kanonizacijo.