Generalno zasedanje škofovske sinode o družini se nadaljuje z razpravo o tretjem delu delovnega gradiva Instrumentum Laboris, ki je namenjen vprašanju poslanstva družine danes. Včeraj dopoldne med osmo generalno skupščino so udeleženci sinode predstavili poročila manjših skupin, zatem pa so sinodalni očetje nadaljevali s svojimi govori. Kot je na današnjem briefingu zatrdil p. Federico Lombardi, je včeraj in danes v sinodalni dvorani bilo slišati približno 93 govorov. Izpostavil je nekaj vsebinskih poudarkov. V sinodalni dvorani se je poudarilo formacijo zaposlenih na cerkvenopravnem področju ter bilo rečeno, da je pravno pristopanje k primerom zakonske zveze pomembna pastoralna dejavnost. O vprašanju sprejemanja je bilo rečeno, da je ravno krščanska družina, ki živi v ljubezni, najbolj zmožna nuditi sprejemanje in pomoč pri ozdravljanju ran. Poudarila se je tudi resnost problemov, ki so povezani z mešanimi zakoni in različnimi obredi, o čemer so govorili predvsem tisti, ki prihajajo iz Azije in Afrike. Pri tem je bilo rečeno, da je v mešanih zakonih treba videti pozitiven vidik ter tudi priložnost za dialog, je med drugim povzel p. Lombardi.
Osma generalna skupščina
Poglejmo nekaj osrednjih tem, ki so prišle v ospredje na včerajšnji dopoldanski skupščini. Beseda je tekla o posvojitvi otrok, pri čemer je bilo povedano, da posvojitev ničesar ne odvzame starševstvu, ampak doda razsežnost zastonjskosti. O ničnosti zakona sta bila narejena dva poudarka. Najprej, da je razlog za ničnost lahko pomanjkanje vere. Zatem pa je bila še izpostavljena potreba po ustrezni pripravi na zakrament zakona. Če se želimo izogniti ločitvam, je bilo rečeno, je treba pripraviti pastoralo, ki bo spremljala mlade do poroke in tudi po njej. To spremljanje pa se nanaša na celotno skupnost vernikov. Tudi na tem področju so namreč potrebni solidarnost, sodelovanje in povezovanje med posvečenimi in laiki.
V sinodalni dvorani je bil govor tudi o družinski krhkosti, predvsem tisti, ki je bila povzročena in ne prostovoljno izbrana. Poleg usklajenosti z doktrino je treba govoriti tudi spremljanju ranjenih družin proti prihodnosti, brez obsojanja zaradi preteklosti. Pri tem je bila poudarjena ustrezna formacija duhovnikov, da bi znali spremljati družine na odgovoren način in s poglobljeno duhovnostjo. Pastirji naj so pozorni in sočutni do vseh, ne da bi pri tem bili v nasprotju z zakramenti. Med skupščino je beseda tekla tudi o neporočenih, ki živijo skupaj, in o civilnih porokah. Spomnilo se je tudi na mnoge migrante, ki se v državi bivanja ne morejo poročiti zaradi pravnih in birokratskih omejitev.
Spregovorilo se je še o državah, ki hočejo z novimi zakoni redefinirati zakon in družino ter tako omogočiti homoseksualne poroke. Tu je bila poudarjena potreba po varovanju pravice otroka, da ima eno mater in enega očeta. Ta pravica se ne sme zanemariti zaradi egoističnih izbir odraslih. Izpostavljeno je bilo, da je katoliškim šolam treba zagotoviti možnost, da tudi na tem področju nadaljujejo z učenjem o evangeljskih vrednotah. In navsezadnje, pristopilo se je še k temi varovanja življenja od spočetja do naravne smrti, pri tem pa bila izpostavljena zaščita žensk, da ne bi bile žrtve nasilja in predsodkov.
Deveta generalna skupščina
Na začetku včerajšnje popoldanske skupščine, torej devete po vrsti, je udeležence sinode na kratko nagovoril papež Frančišek. Povedal je, da so mu po splošni avdienci mnogi dejali, da molijo za sinodo. Ta skupna molitev za zasedanje je po papeževih besedah nekaj zares lepega.
Sinodalni očetje so na skupščini v ospredje postavili naslednje teme. Najprej se je govorilo o vprašanju pristopanja k zakramentoma sprave in evharistije za ločene in ponovno poročene. V nekaterih primerih bi se zakramenta lahko omogočila tistemu, ki se zaveda, da živi v grehu, in ki ne želi več grešiti. Do dovoljenja pa bi moralo priti na podlagi treh kriterijev: razločevanje vsakega primera posebej; zgledno vedénje ločenih in civilno ponovno poročenih, v skladu s tako imenovano 'potjo spokornosti'; pristopanje k zakramentom samo v primerih obhajanja maš ob posebej pomembnih dogodkih. Kar se tiče ostalih primerov je bilo rečeno, da Cerkev nikogar ne izključuje in da Kristus ni prišel zaradi zdravih, ampak zaradi bolnih. To pomeni, da je ločene in ponovno poročene treba spremljati, ljubiti in jim odpuščati, saj so tudi oni del Cerkve in deli Kristusovega telesa. Predlagalo se je, naj razlaganje kanonskega prava o omenjenem vprašanju ne bo pretirano togo. Pri tem se je pozvalo ločene in ponovno poročene osebe, naj niso razlog za pohujšanje. Tudi zato, ker se včasih pozablja, da ima evharistija predvsem odrešilno vrednost za človekovo dušo. Poudaril se je pomen ustrezne pastorale, ki bo nauk krepila, ne pa ga slabila. Pomembno je, da Cerkev ne ustvarja iluzij, je bilo rečeno.
Ponovno je bila izpostavljena potreba po ustrezni pripravi mladih na poroko, beseda pa je tekla tudi o poročnem bogoslužju. O slednjem je bilo povedano, da je pomembno, da mladoporočenca v celoti razumeta vrednost zakramenta, ki družini daje veselje in upanje. Izogibati pa se je treba komercializaciji dogodka.
Sinodalni očetje so se večkrat vrnili k vprašanju spremljanja oseb, ki so na področju zakonskega življenja doživele neuspeh. Izpostavljena je bila odgovornost Cerkve, da gre naproti ranjenim družinam, jim pogumno oznanja Božjo ljubezen ter kaže pot, po kateri naj gredo.
V sinodalni dvorani se je prav tako govorilo o povezanosti med rojevanjem in spolnostjo, posebej pa se je spomnilo na mnoge zakonce brez otrok. Predlagalo se je, da bi tudi njim bil posvečen poseben del v končnem dokumentu sinode. V tem kontekstu se je nato govorilo o tako imenovani ''maternici v najemu''. Poudarjeno je bilo, da ta praksa postavlja številne etične probleme ter da nikakor ne predstavlja pravice do materinstva. Ravno nasprotno, je pomanjkanje spoštovanja do dostojanstva in človekovih pravic. Sledil je poziv k spoštovanju otroka kot dar in ne kot opravilo, ki ga je treba opraviti pod vsakih pogojem.
Med ostalimi temami sta v ospredje prišli še položaj migrantskih družin in družine, ki so žrtve terorizma.
Vir: Radio Vatikan.
