Na prvi dan novega leta in zadnji dan božične osmine obhajamo praznik Marijinega Božjega Materinstva, ki se dobro ujema s Svetovnim dnevom miru. Današnji dan je prav posebej posvečen Mariji oz. njenemu Božjemu materinstvu.

Za brezjansko baziliko Marije Pomagaj je 1. januar še prav poseben dan, saj praznujemo obletnico imenovanja bazilike za slovensko Marijino narodno svetišče. Letos še toliko bolj, saj mineva 20 let, ko je Slovenska škofovska konferenca, pod vodstvom tedanjega predsednika msgr. dr. Franca Rodeta, razglasila baziliko za narodno svetišče. Jubilej smo obeležili s slovesno sveto mašo, ki jo je daroval ljubljanski nadškof metrpolit msgr. Stanislav Zore. Ob njem so somaševali dr. p. Robert Bahčič, rektor bazilike, g. Boštjan Prevc, nadškofijski tajnik ter g. Franci Godec, župnik iz župnije Kranj-Primskovo. 

Praznik Marije, svete Božje Matere je eden najstarejših Marijinih praznikov, saj ga je uradno potrdil cerkveni zbor v Efezu leta 431. Takrat je bila potrjena resnica o tem, da sta v Jezusovi osebi dve naravi, Božja in človeška. Od tod izhaja tudi najstarejša verska resnica o Mariji, da je Mati Božjega sina. To je bil povod, da se je pobožnost do Marije, Božje Matere močno razširila. 

Skozi ves dan so baziliko Marije Pomagaj obiskovali številni romarji, največ se jih je zbralo k slovesnem bogoslužju ob 16. uri. Mašniki, pod vodstvom nadškofa msgr. Stanislava Zoreta, so v procesiji pristopili k oltarju bazilike. V uvodu v sveto mašo je romarje pozdravil p. Robert Bahčič in najprej opozoril na pomen današnjega Marijinega praznika ter spregovoril o pomembnem jubileju, 20. obletnici imenovanja bazilike za Marijino narodno svetišče. Nadškofu Stanislavu Zoretu se je zahvalil, da se je odzval povabilu in spomnil, da je bil nadškof šest let rektor brezjanske bazilike, zato zelo dobro pozna pomen obletnice. 

“Prav je da smo se na začetku novega leta zbrali pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Razlogov, da smo tukaj je več. Najprej kot smo slišali se danes spominjamo dvajsetletnice imenovanja te bazilike za Slovensko Marijino narodno svetišče. Pod njenim varstvom in v zaupanje v njeno priprošnjo je takrat naš narod in zlasti slovenski kristjan stopil v tretje tisočletje krščanstva.” Je na začetku pridige dejal msgr. Zore in v nadaljevanju spregovoril o zgodovini praznika Marije, Božje Matere. “Vse to kar smo z najboljšimi nameni voščili drug drugemu, hočemo pri tej sveti maši izročiti mogočni priprošnji Matere Božje, ki danes goduje.”
Zatem pa je pridigo navezal na današnjo božjo besedo: “Današnja božja beseda nam govori o tem, kako se je s tem česar ni mogla razumeti soočala Marija. Ko so namreč pastirji prihiteli v Betlehem in videli Marijo, Jožefa in dete položeno v jasli, so pripovedovali, kaj jim je bilo rečeno o tem otroku. Vsi so se čudili, smo slišali evangelista, Marija pa je vse te besede ohranila in jih premišljevala v svojem srcu. Mariji se je večkrat zgodilo, da ni razumela bodisi besed, bodisi dejanj svojega sina bodisi dogajanja, ki se je ustvarjalo okoli njega. 
Marija je vedno znova shranila besede v srce in jih premišljevala. In njeno materinstvo je postajalo vedno bolj zrelo, vedno bolj polno. Iz Matere Jezusa Kristusa je postajala Mati Cerkve, kar je razglasil papež Pavel VI., ki je na koncu II. Vatikanskega koncila. Marija je preko premišljevanja skrivnosti vedno bolj postajala ne samo mati glave ampak tudi mati skrivnostnega telesa. Njena poklicanost in poslanstvo sta se širila od materinstva edino rojenemu Božjemu sinu do materinstva slehernega verujočega v Kristusa.” 
In kako naj bo nam Marija za zgled:” Lahko se odločimo, kakšni bomo mi do drugih. Kakšen bom do članov svoje družine, jih bom blagoslavljal? Bom nanje polagal gospodovo ime? Kakšen bom do svojih sodelavcev, predpostavljenih? Bom nanje polagal Gospodovo ime?... Kakšen bom do državnih in narodnih voditeljev, bom nanje polagal Gospodovo ime in jih blagoslavljal. Dva načina sta kako lahko na ljudi postavljamo Gospodovo ime. Najprej te ljudi v molitvi prinašamo pred Gospoda in kličemo gospoda naj se ozre naje in naj jim bo milostljiv. Seveda bo to včasih težko ker bolečina, slepota , zamera včasih predstavljata oviro za takšno prošnjo Gospodu. Pustimo Gospodu naj bo milostljiv z njim in z nami. Drugi način pa je, da blagoslavljamo v dobesednem pomenu te besede. Drug o drugem govorimo dobro. ... Mariji danes izročimo sebe, vse svoje ljudi leto, ki nam ga Gospod poklanja. Od nje se moramo naučiti shraniti skrivnost v srce in premišljevati, da se bomo naučili blagoslavljati. Blagoslavljati vedno vse in povsod.” Je pridigo zaključil msgr. Stanislav Zore. 
Po koncu svete maše so mašniki, skupaj z ministrati, odšli k oltarju Marije Pomagaj ter ga pokadili. 

Božja Mati Marija, pomagaj nam, da bomo zmožni vsak dan blagoslavljati drug drugega. Izročamo se Tebi v varstvo!

Pripravila: dr. Andreja Eržen Firšt