Dobri Bog, ki v svoji vsemogočni previdnosti vodi zgodovino, je svoji Cerkvi po svojem Svetem Duhu naklonil novega naslednika sv. Petra, papeža Frančiška. Iz Argentine prihaja modri in ponižni pastir, ki bo z ljubeznijo navduševal ves svet in človeštvo vabil h Jezusu Kristus. Močno verujem, da smo ga izmolili! Bog nas je uslišal! Tudi zanimanje svetovne javnosti ob menjavi na Petrovem sedežu pomeni intuitivno čutenje človeštva, da se nebesa dotikajo Zemlje v osebi rimskega škofa. Napovedi o tem, kakšen mora biti novi papež, so zgolj človeška ugibanja in želje. Papeži v zadnjih petdesetih letih so o tem povedali vse. Mora biti svetniški. Inteligenčna, kulturna in druge usposobljenosti so najprej lahko samo zunanji okras človeške osebe. Šele z ljubeznijo do gospoda Jezusa in do ljudi človeške vrline postanejo okras duše. Jezus apostola Petra ni v vprašal po znanju in kulturi. Peter je bil neroden po značaju, dokaj neuk in tudi Jezusa je zatajil, torej niti zvest mu ni bil (prim. Mt 16,22–23; Mt 26,69–75). Po vstajenju od mrtvih Jezus ni preverjal, če se je Peter kaj značajsko spremenil, če mu je žal, da ga je zatajil. Jezus je hotel vedeti samo, kakšno pot ljubezni je Peter prehodil. Zato ga je vprašal: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kot tile« (Jn 21,15)? Šele ko je Peter Jezusu izpovedal ljubezen, je lahko prevzel skrb za vso Cerkev (prim. Jn 21,15–19). Ljubezen nadgradi vse kreposti, naravne in nadnaravne. Ljubezen pa prekrije tudi vse slabosti. Gospod Jezus je iz ljubezni na križu ustanovil svojo Cerkev. Zato jo utrjuje na ljubezni. Tudi novega papeža Frančiška je Jezus z izvolitvijo poklical na pot ljubezni in ga povabil, naj hodi za njim (prim. Jn 21,19). Ali bo res zmogel služenje v ljubezni, ni samo odvisno od njega. Tudi škofje, duhovniki, redovnice, redovniki in verni laiki moramo z molitvijo podpirati papeža, da bo z ljubeznijo lahko služil Cerkvi. Molitev za papeža med nami ustvarja občestvo ljubezni in je garant edinosti v Cerkvi. Menim, da si tega novi papež tudi najbolj želi. Jezus je naslonil svojo Cerkev na Petra že pred svojo smrtjo in vstajenjem (prim. Mt 16,18). Zakaj? Peter je prvi izpovedal vero, da je Jezus Mesija, Sin živega Boga (prim. Mt 16,16). Verske resnice, ki jih sprejema in uči papež, nikakor niso razodetje človeškega uma, so razodetje Očeta, ki je v nebesih (prim. Mt 16,17). Peter in vsi njegovi nasledniki, torej papeži, so prvi pričevalci vere. Vsak papež pričuje vero na sebi lasten način. To pričevanje mora vzdržati tudi grožnje z mučeništvom. V čem bo posebnost pričevanja novega papeža, ne vemo. To je ustvarjalno in dinamično delo Svetega Duha v njegovi duši. Bog je poln presenečenj in tudi s tem papežem jih pripravlja mnogo. V bistvu gre za novosti, ki so milost od zgoraj. Bog ničesar ne prepušča slučaju ali usodi. Ima povsem jasen načrt, zveličanje vseh ljudi. V mističnem zrenju Boga, ki ga mora občutiti navzočega, ljubečega in delujočega, bo papež Frančišek lahko zaznal, katere poti so prave, ki vodijo do tega cilja in katere poti so zgrešene in zato nevarne, da bi ne dosegli srečne večnost. Z vso Cerkvijo se te izvolitve veseli tudi soboška škofija in kliče k Mariji, Matere Cerkve, naj zelo budno varuje novega krmarja Jezusove barke in mu kaže smer do varnih pristanov nebeškega Jeruzalema. Svetemu očetu Frančišku v imenu duhovnikov, redovnic, redovnikov vernih laikov ter tudi sam osebno, obljubljam ljubečo bližino v molitvi, edinost in vdanost. Poživljaj nam Gospod Bog, papeža Frančiška!
msgr. dr. Peter Štumpf
murskosoboški škof
