Fakulteta za poslovne vede in Založba Družina sta v sredo, 7. marca 2012, v okviru ciklusa predavanj, poimenovanih i³ (i na tretjo potenco) – inovativnost & interdisciplinarnost & internacionalnost, gostila prof. dr. Tihamerja Totha s Pravne fakultete Katoliške univerze Petra Pazmanyja iz Budimpešte na Madžarskem. Doc. dr. Žiga Andoljšek s Fakultete za poslovne vede in g. Tone Rode z Založbe Družina sta z gostom, strokovnjakom s področja konkurenčnega prava, spregovorila o gospodarskih odnosih, konkurenčnosti in trgu v luči družbenega nauka Cerkve.
Tema pogovora je bila zanimiva in aktualna zlasti s stališča povezave družbenega nauka Cerkve in ekonomije. Gost je na primeru papeževih okrožnic (npr. Rerum Novarum, Quadragesimo Anno, Centesimo Anno idr.) prikazal stališče Katoliške Cerkve do vprašanja ekonomskih odnosov in kapitalizma. Pri tem je izpostavil, da Cerkev s svojimi stališči nima namena vzpostaviti nove ekonomske šole, saj se zaveda svojih omejitev na tem področju, želi pa ekonomsko dogajanje interpretirati z vidika vrednot, resnice, spoštovanja, neodvisnosti in svobode. Pri tem se sklicuje na krščanski humanistični pogled, ki tudi v ekonomskih vprašanjih v središče postavlja skrb za človeka. Tako se zavzema za ekonomijo, ki je osredotočena nanj, saj profit ni njen glavni cilj, pač pa služenje človeku in skupnemu dobremu. Slednjega ni mogoče trditi ne za liberalizem (ni bil sposoben rešiti socialnega vprašanja), niti za socializem (človeštvo je pognal v še večje nevarnosti), zato Cerkev v smislu ekonomskega sistema podpira kapitalizem, ki spodbuja pozitivno vlogo poslovanja, trga, zasebne lastnine, odgovornosti ter posameznikovo ustvarjalnost. Cerkev zagovarja model tržne oz. svobodne ekonomije, ki deluje znotraj močnega pravnega okvira, s čimer je postavljena v službo človekove svobode.
Dr. Toth je predstavil tudi pogled Cerkve na vprašanje prostega trga in vloge države. Po mnenju Vatikana je najbolj učinkovit odgovor na potrebe ljudi prosti trg brez vmešavanja države. Ta je potrebna, da ga s svojimi vzvodi nadzoruje oz. izvršuje regulativno vlogo. Ključno vprašanje pri tem je, »koliko države« še ne omejuje ekonomske svobode. Ekonomsko svobodo Cerkev namreč pojmuje kot eno od dimenzij človeške svobode, ki ne sme postati avtonomna. Človek ni zgolj proizvajalec dobrin in potrošnik, ampak je subjekt, ki dobrine proizvaja in jih uporablja zato, da preživi. Nauk Cerkev torej zagovarja družbo prostega dela in proste iniciative, v kateri lahko sodelujejo vsi, država s svojimi vzvodi pa jo nadzoruje s ciljem, da so zadovoljene potrebe celotne skupnosti.
Sporočilo Vatikana je na področju tržnega gospodarstva, ekonomske svobode in vloge države blizu t. i. freiburški ekonomski šoli, na kateri temelji evropsko konkurenčno pravo.
Besedilo so posredovali sodelavci Fakultete za poslovne vede. Dodatne informacije dobite na sedežu Katoliškega inštituta pri Tomažu Šimcu, Ciril-Metodov trg 9, 1000 Ljubljana, tel.: 0820/52–300, e-naslov: info@kat-inst.si. Prim. tudi www.katoliski-institut.si.
