Letno srečanje sodnikov metropolitanskega sodišča v Mariboru

30.11.1999 Maribor Cerkveno sodišče

Apostolski administrator mariborske nadškofije škof dr. Stanislav Lipovšek, se je v sredo 12.2.2014 v prostorih nadškofije v Mariboru srečal s sodniki in uslužbenci metropolitanskega cerkvenega sodišča. V pozdravnem govoru je povzel misli papeža Frančiška, ki jih je izrekel letos sodnikom rimske rote. Škof je poudaril, »da mora vsak sodnik skrbno razvijati svoj človeški, sodniški in pastoralni profil. Pomembno je, da je sodnik najprej služabnik pravice, poklican obravnavati in soditi položaj vernikov, ki se z zaupanjem obrnejo nanj, posnemajoč dobrega pastirja, ki se zavzame za ranjeno ovčico.«

V nadaljevanju je škof Lipovšek poudaril, »da je vloga cerkvenega sodnika (sodnega vikarja, sodnika zasliševala in sodnika poročevalca), da dela za blagor duš - to pomeni, za blagor posameznega vernika« (kan. 1752). »Za cerkvene sodnike je pomembno«, je poudaril škof, »da so neoporečni, razsodni in izobraženi (kan. 1421 §3, 1428), saj Cerkev sodnikom zaupa sojenje v zelo perečih spornih in kazenskih zadevah« (kan. 1425).

Škof Lipovšek je pohvalil sodne uslužbence (pravdnika, branilca vezi, odvetnika, notarja), da zvesto opravljajo svojo službo za javni blagor - za blagor vse Cerkve (kan. 1430). Povabil jih je, »naj še naprej zvesto sodelujejo s sodniki in skupaj z njimi vršijo zaupano jim službo«. Škof je izpostavil, da je osrednje delo sodnikov »reševanje spornih zakonskih postopkov. Škofovska sinoda bo jeseni spregovorila o družini. Zakon, je sad svobodne privolitve moškega in ženske. Svobodna privolitev pa je dejanje naravne zrelosti človeka. Zakonska skupnost med moškim in žensko je popolna izročitev in sprejetje za ustanovitev zakona« (kan. 1057). Pri svojem delu, je poudaril škof, sodniki ugotavljate, kako resen problem je za zaročence popolna izročitev. Nevarnost za sodnike, je rekel škof, pa je »avtomatsko sojenje, to pomeni, da v vsaki tožbi vidijo neko nezrelost, oziroma neko duševno bolezen. Vsako ničnostno pravdo je potrebno zato temeljito proučiti. Sodnik je dolžan«, je poudaril škof, »da vsak primer raziskuje z ljubeznijo in resnico«.

Nevarnost »sekularizacije« vsiljuje sodnikom razmišljanje, češ, da je zelo malo ljudi sposobnih za zakon. Gre za veliko nevarnost odrekanja sposobnosti za sklenitev zakona. Zato, je poudaril škof, »so sodniki dolžni dobro poznati krščansko antropologijo, ki vidi človeka tudi v luči odrešenjske zgodovine. Gre za resnico, da je človek, ki sklepa zakon človek s težavami, napakami, slabostmi in grehi – torej z mnogimi nesposobnostmi. Kljub temu ne moremo govoriti o absolutni nesposobnosti za zakon«. Ob koncu svojega nagovora je škof sodnike povabil k poglobljeni izobrazbi, k dobremu poznavanju ZCP (sedme knjige »Postopki«), sodb rimske rote in nagovore papežev sodnikom rimske rote.

Oficial metropolitanskega sodišča dr. Stanislav Slatinek se je apostolskemu administratorju škofu dr. Lipovšku zahvalil za spodbudne besede. Predstavil je sodniško delo, ki so ga sodniki opravili v koledarskem letu 2013 in se vsem zahvalil za pridno in marljivo delo. 
Oficial je v nadaljevanju orisal pereče probleme, s katerim se srečujejo sodniki metropolitanskega sodišča. Vedno več je ničnostnih pravd, ki obravnavajo psihično nesposobnost za sklenitev zakona (na primer samomorilne misli zaročencev pred poroko).

Človeško življenje se zelo pogosto smatra, da je dragocena posest in vir sreče in veselja. Kljub temu ima majhno število ljudi zelo drugačen odnos do življenja, saj si ga skušajo vzeti. Že dolgo se zdi, da so čustvene stiske najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na rast samomorilnih misli pred poroko. Primeri, ki jih je obravnavalo sodišče rimske rote, so pokazali, da je v 10-letnem obdobju rimska rota obravnavala 28 ničnostnih tožb, v katerih so zaročenci imeli »samomorilne misli« pred sklenitvijo zakonske zveze. V večini (23) so to bile ženske v starosti od 18 do 25 let. Moški so bili v manjšini. Pri obeh spolih pa se samomorilne misli pred poroko odvijajo v naslednjem zaporedju: najprej nastopi stresni dogodek, sledi samo-poškodovanje, kot skrajna oblika brezupa in končno nastopijo samomorilne misli, kot grožnja drugemu zaročencu, da naj z njim sklene poroko. V sodbah rimske rote je poudarek na preteči grožnji po samomoru, kot psihični vzrok za izključitev dobrine zakona in nesposobnost za sprejetje bistvenih zakonskih obveznosti (kan. 1101,2 in 1095, tč. 2-3). Vse več podobnih primerov, je poudaril oficial, rešuje danes tudi metropolitansko sodišče v Mariboru. Zato je ob zaključku svojega nagovora povabil vse sodnike in druge uslužbence, naj še naprej zvesto opravljajo svojo službo za »blagor vse Cerkve«.