Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je že leta 1994 opozarjala na nepravičnosti, ki se dogajajo v gospodarstvu. Opozarjala je, da je vse več izkoriščanja in zastraševanja delavcev, katerih materialna in socialna varnost je pogosto prepuščena samovolji delodajalcev.

Razmere se v 7 letih niso bistveno spremenile. Izsiljevanj in groženj je danes še več, ker gre liberalnemu kapitalizmu samo za denar in bogatenje, človečnosti in človekovih pravic mu ni mar. Za dobiček so nekateri pripravljeni poteptati vse civilizacijske norme.

To se kaže najizraziteje na področju trgovine, kjer so vsakodnevni delovni čas podaljšuje v noč, uvaja pa se tudi delo ob nedeljah. Ob podaljševanju delovnega časa se ne odpirajo nova delovna mesta, ampak se sili zaposlene, da delajo dalj, kot to dopušča zakonodaja, ne da bi bili zato zaposleni bolj plačani, lastniki pa bolj obdavčeni. Kršijo se zakonska določila o delovnem in tedenskem počitku.

V trgovini na drobno delajo pretežno ženske. Njihova delovna varnost je majhna, saj imajo večinoma pogodbo o delu sklenjeno za določen čas. Delovno razmerje za določen čas ustvarja že samo po sebi manjšo socialno varnost, kar postavlja tako zaposlene delavce v slabši položaj. Pogoji za zaposlitev so za ženske dostikrat ponižujoči, saj morajo prošnji za zaposlitev pogosto priložiti tudi svojo fotografijo in zagotoviti, da na materinstvo ne mislijo. Niso redki primeri, ko delodajalci, v nasprotju z ustavnim določilom o pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, pogojujejo delovno razmerje s tem, da se delavke odpovedo nosečnosti. Pred zaposlitvijo tako zahtevajo, da žene vnaprej napišejo odpoved delovnega razmerja, ki jo delodajalec v primeru njene nosečnosti uveljavi, tako da je formalno pravno videti, kot da sama odpoveduje delovno razmerje.

Ob takih razmerah ni čudno, da družinsko življenje zamira, družinski člani se doma le še srečujejo, za skupno življenje nimajo niti možnosti niti časa. Starši nimajo časa za otroke, osnovni stiki med družinskimi člani se rahljajo in krhajo. Ne preseneča da je skoraj vsaka druga družina razbita, otroci razdvojeni. Ob tem pa Slovenci še vedno postavljamo družino med najpomembnejše vrednote v življenju in kar 80% mladostnikov meni, da sta oba starša za njihovo življenje zelo pomembna.

Komisija Pravičnost in mir ugotavlja, da so razmere pri zaposlovanju žensk in varstvu materinstva in družinskega življenja zaskrbljujoče. Res ima Slovenija dobro organiziran in tudi za evropske razmere dolg porodniški dopust, toda vedno manjše število žena ga sploh kdaj izkoristi. Letno število rojstev se je že zmanjšalo pod 18.000, število umrlih pa je bilo v letu 1998 za več kot 1000 večje od števila rojenih. Imamo dobro razvito mrežo vrtcev, toda v mnogih se število varovancev zmanjšuje. Slabe možnosti za pridobitev stanovanja in vedno zahtevnejši pogoji za ohranitev služb mlade družine odvračajo od odločitve za otroka. K tem slabim okoliščinam se sedaj dodaja še podaljšani in nedeljski delovni čas, ki družine še bolj razbija in njene člane medsebojno odtujuje. Dokler bodo razmere ostale nespremenjene, se bo prebivalstvo Slovenije nevzdržno zmanjševalo, vse več bo razbitih družin in otrok, ki bodo prepuščeni ulici, povečevala se bosta kriminal in narkomanija.

Komisija Pravičnost in mir tako opozarja, da mora država z ustrezno ureditvijo ščititi družino in družinsko življenje kot temeljno celico vsake družbe. To izrecno zahteva tudi ustava Republike Slovenije (53. člen). Potrebno je ustvarjati čim bolj ugodne možnosti za to, da bodo starši in otroci živeli skupaj v složni družinski skupnosti, ki bo imela čas zase in za razvijanje medosebnih odnosov. To pa se lahko zgodi le tedaj, če bodo imeli vsi člani družine možnost, da vsaj en dan tedensko preživijo skupaj ter da se vsak večer zberejo v družinskem krogu. Uvajanje nočnega in nedeljskega dela, kadar to ni nujno potrebno, je tako nesprejemljivo in ga je potrebno omejiti na najmanjšo možno mero.

Ekonomska rast je potrebna in zaželena, saj lahko rešuje ljudi pred materialno revščino, vendar sama po sebi ni dovolj; njeni rezultati morajo biti usmerjeni k izboljšanju blaginje vseh ljudi in na vseh ravneh njihovega življenja, torej tudi k zmanjšanju brezposelnosti, boljši izobrazbi, boljšemu zdravju, večji socialni varnosti in ne nazadnje k večjemu zadovoljstvu in srečnejšemu družinskemu življenju prebivalcev Slovenije.

 

V Ljubljani, 8. januarja 2001

Dr. Anton Stres, mariborski pomožni škof,
predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci