V letu 2016 bomo poleg juibeleja usmiljenja v Cerkvi na Slovenskem praznovali še prihod milostnega kipa Marije Romarice iz Fatime. Dva dosedanja prihoda v Slovenijo, leta 1997 in 2008, sta prinesla zelo dobre dušnopastirske sadove. Če bo vse skrbno organizirano in zlasti spremljano z gorečo molitvijo, bo šlo za vseslovenski Marijin misijon s poglobitvijo vere, upanja in ljubezni.
Predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Glavan je priporočil (prim. Sporočila slovenskih škofij, št. 11, str. 204), naj duhovniki od januarja do maja leta 2016 kot molitveno pripravo organizirajo pet prvih sobot na fatimski način. Tudi sicer naj bi v ta namen vsi več molili, zlasti rožni venec, ki ga Mati Marija in papeži zelo priporočajo.
RAZPORED OBISKA KIPA PO ŠKOFIJAH
Slovesen sprejem bo na Brezjah v četrtek, 12. maja 2016, zvečer. Slovesnost bo vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.
Nadškofija Ljubljana: od 13. maja do 10. junija in od 25. junija do 11. julija. Nadškof Stanislav Zore bo nadškofijo posvetil v stolnici 10. julija popoldne.
Škofija Novo mesto: od 10. do 25. junija, kjer bo kip Marije Romarice iz Fatime 11. junija navzoč na praznovanju desete obletnice škofije.
Škofija Koper: od 11. julija do 18. avgusta.
Škofija Celje: od 18. avgusta do 9. Septembra; 21. avgusta bo kip Marije Romarice iz Fatime pri Sv. Jožefu v Celju. SPORED
Škofija Murska Sobota:
od 9. do 18. septembra.
Spored romanja kipa v škofiji Murska Sobota
Nadškofija Maribor: od 18. septembra do 13 oktobra. Dne 13. oktobra zvečer bo na Ptujski Gori vseslovensko srečanje posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu ter slovo od kipa Marije Romarice iz Fatime. Slovesnost bo vodil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojz Cvikl.
SPREJEM FATIMSKE MARIJE V ŽUPNIJI
Treba je vedeti, kdaj bo kip Marije Romarice iz Fatime priromal v župnijo, samostan ali kakšno drugo skupnost. Vsaka (nad)škofija poskrbi za razdelitev po dekanijah, na dekanijskih konferencah pa se duhovniki dogovorijo o Marijini navzočnosti po župnijah, kontemplativnih samostanih in morda še kje drugje. Pred prihodom kipa Marije Romarice naj bi bila v župniji na sporedu tridnevnica, ki bo natisnjena v knjižici, ki jo bodo duhovniki pravočasno dobili. V njej bodo tudi navodila, kako naj Marijo sprejmejo, jo častijo in se od nje poslovijo.
Ko imamo v svoji sredi milostni kip Marije romarice, naj bi se vsa župnija izročila (posvetila) Marijinemu brezmadežnemu Srcu in po njem presvetemu Jezusovemu Srcu. Na razpolago imamo dva obrazca; po enem župnik, ob navzočnosti vernikov, sam moli in izpoveduje posvetitveno molitev, po drugem pa jo molijo in izpovedujejo vsi navzoči.
Pobožnost petih prvih sobot sta sestri Luciji v posebnem razodetju naročila Jezus in Marija leta 1925 in že 1917, leta 1939 pa potrdil in vpeljal leirijski (fatimski) škof. Hitro se je razširila po vsej Portugalski in nato po svetu. Pri nas jo je duhovnikom naročil leta 1942 ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, od januarja do maja 1943 pa so jo z veliko udeležbo vernikov obhajali po posameznih župnijah, na koncu pa so se 30. maja 1943, po navodilih papeža Pija XII., posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Pobožnost petih prvih sobot po Marijini obljubi prinaša, če jo resno jemljemo in v soglasju z njo živimo, dva zelo pomembna sadova: prispeva k svetovnemu miru in zagotavlja vse milosti, ki so potrebne za večno zveličanje.
Ob milostnem obisku fatimske Marije v Sloveniji se ne bomo ustavljali ob samem kipu, čeprav nam bo kot nepopolnim telesno-duhovnim bitjem v veliko pomoč. Kip predstavlja in na neki način ponavzočuje našo Mater Marijo in vse tisto, kar je povezano s fatimskimi sporočili. Glavna oblika priprave je obhajanje petih prvih sobot od januarja do maja 2016. V zadoščenje Marijinemu brezmadežnemu Srcu (in po njem presvetemu Jezusovemu Srcu) bomo prejeli 1) zakrament sprave, 2) zadostilno sv. obhajilo, 3) zmolili del rožnega venca in 4) petnajst minut delali družbo Marijinemu brezmadežnemu Srcu s premišljevanjem ene ali več skrivnosti rožnega venca.
Spovedati se je možno že več dni prej ali več dni pozneje, ob prejemu zadostilnega sv. obhajila pa je seveda treba biti v posvečujoči milosti (brez smrtnega greha).
Duhovnik lahko iz utemeljenih razlogov (tako je v posebnem razodetju pojasnil Jezus sestri Luciji) prenese pobožnost na nedeljo po prvi soboti. S tem je zagotovljen predvsem večji obisk, hkrati pa zopet poudarimo prve nedelje. Pomemben je duh zadoščevanja, ljubezni in usmiljenja, da ne bi ostali le pri zunanjem izpolnjevanju.
Ena od možnih oblik ob prvosobotni ali najbolj obiskani nedeljski maši: 1) molitev rožnega venca; 2) mašna daritev, med katero ob pomoči duhovnikove pridige (povezane z Božjo besedo) petnajst minut premišljujemo skrivnost(i) rožnega venca; 3)prejmemo zadostilno sv. obhajilo; 4) spovemo pa se svojih grehov ob primernem času, ko bo(do) za to na razpolago spovednik(i); morda istega dne, več dni prej ali več dni pozneje.
Svetopisemska razlaga posameznih skrivnosti je v Cerkvenem molitveniku (str. 31–43), drugo besedilo pa imate npr. v šmarnicah za leto 2003.
Ne pozabimo na bolnike in starejše ljudi, ki ne morejo v cerkev, in jim posredujmo zakrament sprave in spravno sv. obhajilo. Rožni venec bodo zmolili sami, prav tako premišljevali o skrivnosti(h) rožnega venca, kolikor morejo.
Ne le pri prvosobotni pobožnosti ampak tudi na druge dni v času priprave na Marijin obisk bomo radi molili rožni venec in poživili družinsko molitev.
V čas priprave spada seznanitev z glavno vsebino angelovih in Marijinih sporočil. Na kratko je vsebovana v knjižici Kristus bo zmagal po Mariji (= Sto let Fatime, št. 1).
Ker se v mesecu maju, po končani pobožnosti petih prvih sobot, predvideva tudi osebna izročitev (posvetitev) Marijinemu in po njem Jezusovemu Srcu, je čas obhajanja petih prvih sobot tudi čas priprave posameznikov, družin in drugih skupin na izročitev (posvetitev) obema najsvetejšima Srcema. Nikakor ni dovolj, da posvetitveno molitev le izpovemo. Potrebna je 1) osebna odločitev ter 2) molitvena in 3) umska priprava. Molitvena priprava je s tem, da se udeležujemo prvosobotne pobožnosti in molimo pripravljalno molitev. Umska priprava pa pomeni, da vsaj nekaj vemo o posvetitvi in da smo pripravljeni v skladu z njo tudi živeti. Posvetitev pomeni obnovitev krstnih obljub in novo odločitev za življenje v poglobljenem prijateljstvu z Jezusom in Marijo.
p. Anton Nadrah
PLAKAT
Več na spletni strani www.sticna.com
