Na Radiu Ognjišče se v svojem 20. letu delovanja vsakega 20. v mesecu še bolj trudimo približati ljudem, prisluhniti njihovim težavam in jim po svojih močeh pomagati. S tretjo v nizu akcij Dobro delo dobro dene bomo opozorili na tiste, ki se čutijo osamljene. V programu boste lahko slišali nekaj zgodb s Ptuja in iz njegove okolice, mudili se bomo tudi v Mercatorjevem Hipermarketu na Špindlerjevi ulici v najstarejšem slovenskem mestu, kjer bomo med drugim zbirali hrano za družine v stiski. Zvečer v prostorih ptujskega minoritskega samostana pripravljamo še okroglo mizo o Podobi Slovenije v medijih.

Zgodbe s terena

Osamljenost bomo na terenu iskali s tistimi, ki se z njo srečujejo iz dneva v dan. V pripravi tokratne akcije smo se po pomoč obrnili na skupnost bratov kapucinov. Začeli bomo v njihovem župnišču, pokramljali o splošnih poudarkih in se nato z bratom Jurijem Štravsom podali na pot. Najprej bomo obiskali gospo Micko, ki že desetletja sama živi v hiši na robu gozda. Prepričani smo, da nam bo v pogovoru razkrila, s čim se srečuje v svoji osamljenosti, in vlila pogum do iskanja rešitev tistim, ki se morda najdete v njeni zgodbi. Nadaljevali bomo v mestu. Človeka lahko spremlja osamljenost tudi v bloku, gosto naseljenem predelu, čeprav je navidezno vpet v vrvež sosedskih odnosov. Trkali bomo tudi na vrata ptujskega Centra za socialno delo, saj bi radi poiskali rešitve, ki peljejo iz objema osamljenosti, in vprašali, ali se odgovornim v tej ustanovi osamljenost sploh zdi problem. Vemo, da se z njo ter ljudmi v takih in drugačnih stiskah srečujejo tudi duhovniki, zato se bomo o temi dneva pogovorili tudi z njimi. Slišali boste, kako jo med svojimi župljani doživljajo bratje kapucini.

Kaj sploh je osamljenost in kako nad njo?

"Ljudje smo družbena bitja, še bolje, odnosna bitja. Potrebujemo nekoga, s katerim živimo, se brusimo in tudi osebnostno rastemo," je v pogovoru za naš radio spomnil psiholog in psihoterapevt dr. Andrej Perko. A v življenju se prav vsakdo, tako ugotavljajo številni strokovnjaki, sreča vsaj z enim od obrazov osamljenosti. "Osamljenost lahko doleti kogarkoli," je opozoril tudi dr. Perko. Včasih gre za trenuten občutek, veliko ljudi je osamljenih v prazničnih dneh, a lahko gre tudi za trajno stanje. "Takšni ljudje trpijo," je povedal dr. Perko. Kako se človek sooči z osamljenostjo, je sicer po njegovih besedah odvisno od tega, kako živi. "Zelo pomembno je, da človek najde smisel življenja, da živi za nekoga ali za nekaj, da je ustvarjalen. Človek, ki najde svoj smisel, ki ima neko vizijo, tudi če je sam, ni osamljen," je dodal.

Podatkov o tem, koliko ljudi je osamljenih, dr. Perko ne pozna. K njemu zaradi tega občutka ne prihajajo prav pogosto, se pa od časa do časa sreča s kom, ki želi osmisliti svoje življenje, a tega ne zna. Kot je pojasnil, gre v večini primerov za ženske v zrelih letih, ki ostanejo brez partnerja, vendar ne toliko ovdovele, ampak razvezane. "Svoje stiske ne znajo več razreševati, zato pridejo po pomoč," je dejal. Dr. Perka še bolj skrbijo mnogi mladi, ki ne želijo več polno sodelovati v življenju, ki pomeni tudi določena odrekanja in odgovornost, saj menijo, da to ni vredno truda. Ker ne vidijo svojih ciljev, nimajo vizije, se po njegovih besedah zatekajo drugam. "Mladi svojo samskost oziroma osamljenost razrešujejo drugače, tudi prek novih medijev. To je neko vzporedno življenjem, ki ni realno. Njih stiska še čaka," je opozoril. V virtualen svet, svet fantazij in tudi v svet droge, se po njegovem podajajo predvsem zaradi strahu pred prihodnostjo. "To je tragika mladih v današnjem svetu. Zanje osamljenost večinoma še ne pomeni težav, generalno ne, a to šele prihaja."

Odgovor na osamljenost je po besedah dr. Perka zdravo in kakovostno življenje, saj je človek le tako sposoben navezovati stike in stopati v odnose. Omenil je tri sidrišča: družino, v kateri ima človek polnokrvne odnose, delo, pri katerem je lahko ustvarjalen in ga polni, ter širšo družbo. "Vsaj dve sidrišči mora imeti, potem zvozi v življenju. Če ima le enega ali celo nobenega, potem bo imel hude težave in bo prihajal v stiske," je poudaril.

Ključna oseba odgovor na osamljenost in ostale težave starostnikov

Pri razikovanju teme, ki je rdeča nit tokratne akcije Dobro delo dobro dene, smo naleteli na poseben projekt, ki ga izvajajo v enoti Koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu. Z njim so se odzvali na težave svojih stanovalcev, med katerimi je včasih tudi osamljenost. "Ključna oseba je projekt, v katerem se delavci ponujamo stanovalcem kot zaupniki, zagovorniki, spremljevalci, povezovalci, torej osebe, ki so vedno na voljo," je za Radio Ognjišče pojasnila vodja Marjana Kamnik. Kot je dodala, sodelujejo prav vsi zaposleni, kdo je komu ključna oseba, je določil žreb. "Naš dom je manjši, v njem je samo 92 stanovalcev. Ker nas je tudi malo zaposlenih, smo izračunali, da je en zaposlen ključna oseba dvema stanovalcema, sama sem kot vodja ključna oseba trem stanovalcem," je še povedala. Na voljo so jim približno eno uro na teden. "Ena od mojih stanovalk je glasbenica, z njo greva od časa do časa na koncert, tudi v gledališče. Potem je tu gospod, ki se rad pogovarja o zgodovini, skupaj prebirava knjige in hodiva na sprehod. S še eno gospo greva običajno na kavo in se pogovarjava, sem tudi v stiku z njenimi sorodniki," je Kamnikova predstavila preživljanje časa s stanovalci, ki jim je ključna oseba. Od začetka projekta je minilo leto in pol, Kamnikova je priznala, da so bili prvi odzivi različni. "Nekateri so menili, da ključne osebe ne potrebujejo, ostali so bili navdušeni. Do žrebanja je nato večina stanovalcev nestrpno pričakovala, kdo bo njihova ključna oseba." Le trije stanovalci se niso odločili za takšno obliko druženja z zaposlenimi. "Ključne osebe imajo, če jih bodo potrebovali, jih bodo lahko koristili. Smo pa zaposleni diskretno pozorni do njih." Po besedah Kamnikove je bilo nekaj zanimanja za projekt tudi v nekaterih ostalih domovih po Sloveniji, če se bodo še kje odločili zanj, bodo z veseljem delili izkušnje.

V sodelovanju z Mercatorjem v pomoč družinam v stiski

V akciji Dobro delo dobro dene združujemo moči z Mercatorjem, ki vsak mesec za pomoč osmim družinam v stiski nameni vrednostne bone. To gesto bo del naše ekipe dopolnil tako, da bo v Mercatorjevem Hipermarketu na Špindlerjevi ulici na Ptuju, kjer bo med 10. in 13. uro skušal narediti nekaj dobrega za mimoidoče, zbiral hrano, s katerimi bodo družine, katerih potrebe nam bodo sporočile lokalne župnijske Karitas, lahko napolnile svoje hladilnike in tako vsaj za nekaj dni pregnale skrbi, kaj dati na krožnik.

Opoldne molitev križevega pota

Podpora naši poti, pogovorom in iskanjem rešitev bo skupna molitev križevega pota v cerkvi svetega Petra in Pavla na Ptuju ob 12. uri, h kateri ste vabljeni tudi vi. Vodil jo bo pater Marko Pihler. Upamo, da bo ves trud prinesel nova spoznanja, dobra dejanja in okrepljene vezi med nami.

Četrta okrogla miza o Podobi Slovenije v medijih

Dan bomo sklenili s četrto od šestih okroglih miz, ki smo jih prav tako pripravili ob naši 20. obletnici. Na vprašanje, ali ima novinarska radovednost meje, bodo na njej odgovarjali novinarke Televizije Slovenija, časopisa Večer ter družbe za časopisno in radijsko dejavnost Radio Tednik Ptuj, Majda Juvan, Damjana Žišt in Marija Slodnjak, glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak ter sodelavec spletnega magazina Časnik.si Aleš Maver. Okroglo mizo bo gostil minoritski samostan na Ptuju, začela se bo ob 19. uri.

Od človeka do človeka - Radio Ognjišče se zaveda, da ni treba veliko, da nekoga razveseliš, to zavedanje pa bi rad razširil tudi med druge Slovenke in Slovence. Deliti upanje, nasmeh, topel objem, poslušati nekoga, mu pomagati pri njegovem vsakdanjem opravilu, to je nekaj, zaradi česar smo ljudje. Ne gre za lov na nagrade, ne gre za drage avtomobile, ne gre za dobitek na loteriji, gre za majhne stvari, ki prav tako, če ne celo bolj, osrečujejo sočloveka. V letošnjih dvanajstih mesecih bomo tako obiskali različne kraje, morda pridemo tudi k vam, saj dobro delo dobro dene vsem.

Dodatne informacije lahko dobite na naslovu [email protected] in na telefonski številki 01 292 75 04.

Lep pozdrav,

Alen Salihović