V Katoliški Cerkvi 24. junija praznujemo slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika.

V koledarju cerkvenega leta se slovesno spominjamo rojstva dveh oseb, ki sta najpomembnejši v zgodovini odrešenja: učlovečenega Božjega Sina Jezusa Kristusa (na božič, 25. decembra) in njegove deviške matere Marije (8. septembra). Edini svetnik, čigar rojstvo Cerkev proslavlja s posebnim praznikom, je Janez Krstnik, Jezusov predhodnik. Njegova vloga je posebej pomembna ob prehodu iz Stare v Novo zavezo, saj Janez Krstnik velja za angela glasnika pred Mesijo.

Evangelist Luka (prim. Lk 1,5–25) poroča, kako je Bog po angelu očetu Zahariju naznanil Janezovo rojstvo, podobno kot kasneje Mariji iz Nazareta učlovečenje Jezusa, Božjega Sina. V obeh primerih je Božji poslanec določil tudi ime otroka, s katerim je naznačeno njegovo rojstvo. Ime Janez se po hebrejsko glasi Johanan in pomeni Bog je milostljiv. Janezu pravimo Krstnik zato, ker je oznanjal krst spokornosti in je tiste, ki so se s pokoro hoteli pripraviti na Odrešenikov prihod, krščeval v reki Jordan; predvsem pa je dobil vzdevek Krstnik zato, ker je krstil Jezusa (prim. Mt 3,13–17; Mr 1,9–11 in Lk 3,21–22) ter ga pri tem razglasil za obljubljenega Mesija.

Besedilo je povzeto po knjigi Svetnik za vsak dan msgr. Silvestra Čuka.