Kozarjevi dnevi 2018

11.11.2018 ob 14:00 Odranci Škofija Murska Sobota, Cerkev na Slovenskem, Molitev
Božji služabnik Alojzij Kozar - Foto: Škofija Murska Sobota Božji služabnik Alojzij Kozar - Foto: Škofija Murska Sobota

Župnija Odranci že od leta 1999, torej od leta smrti Božjega služabnika Alojzija Kozarja, organizira t. i. Kozarjeve dneve, ki so zaznamovani s petjem, glasbo in literaturo.

V letošnje 20. Kozarjeve dneve bodo vključili vse slovenske blažene in Božje služabnike. Na priredi­tvi, ki bo na dan rojstva Božjega služabnika Alojzija Kozarja v nedeljo, 11. novembra 2018, ob 14. uri v Odrancih, bo sodelovala po ena pevska skupina iz župnije, ki je povezana s slovenskim blaženim oz. Božjim služabnikom. Vsaka skupina se bo predsta­vila z dvema pesmima: z eno domoljubno (ker bo župnija izdala 9. knjigo Zbranih del Lojzeta Kozarja Vezi in zanke, v kateri opisuje zdomce in ljubezen do domovine) in z eno, ki je povezana z določenim svetniškim kandidatom. 

Prireditev bo tudi korak v smer, da bi naše blaže­ne in Božje služabnike spoznalo čim več ljudi in se jim priporočalo. Častni gost prireditve bo škof msgr. dr. Peter Štumpf. 

Kozarjev odbor


Lojze Kozar je bil rojen 11. novembra 1910 v Martinju na Goričkem, krščen naslednji dan v župnijski cerkvi na Gorenjem Seniku (danes na Madžarskem). Po gimnaziji v Murski Soboti in na Ptuju, kjer je maturiral, je vstopil v mariborsko bogoslovje in bil leta 1936 posvečen v duhovnika. Deloval je kot kaplan v Trbovljah, v Hrastniku, v Brežicah, v Turnišču. Med vojno je bil  pregnan v Hosszupereszteg in v Kermedin (Körmend) na Madžarsko. Po vojni je nekaj mesecev deloval v Veliki Polani kot naslednik župnika Danijela Halasa, ki je tik pred koncem vojne umrl mučeniške smrti. Novembra 1945 je bil imenovan za ekspozita duhovnije Odranci.

Skupaj z verniki je nastopil težak križev pot, ko si je prizadeval za gradnjo cerkve in duhovno oblikovanje župnije. Takratna oblast je hotela na vsak način zatreti novo župnijo, zato je zaprla župnika in cerkvene odbornike, gradbeni material za novo cerkev pa je zaplenila. Sledile so še mnoge kazni in težke preizkušnje.

Župnik je vodil prizadevanja vernikov, da so si najprej postavili zasilno leseno cerkev, nato pa zidano cerkev, ki je bila zgrajena v letih 1964-67 po načrtih ing. arh. Janeza Valentinčiča. Naprosil je enega takrat najboljših slikarjev duhovnika Staneta Kregarja, ki je cerkev poslikal.
Ob svojem poklicnem delu se je ukvarjal s kulturno dejavnostjo. Vodil je pevske zbore, vzpodbujal ljudsko petje, zbiral in zapisoval stare narodne pesmi. Širši javnosti je bil znan predvsem kot pisatelj. Napisal je deset knjig in okrog 220 krajših zapisov. Dolga leta je urejal Stopinje, zbornik Pomurskega pastoralnega področja.

Sodeloval je pri sestavljanju veroučnih učbenikov in pesmaric, prevajal je pesmi Avgusta Pavla iz madžarščine in jih izdal v knjigi Tako pojem psalme v naročju slepe doline. Iz nemščine je prevedel in deloma priredil knjigo Pisma staršem.
Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad, med njimi Trubarjevo plaketo za življenjsko delo, mednarodno nagrado za kratko prozo. Prejel je tudi odličje sv. Cirila in Metoda.
Umrl je 29. aprila 1999 v Odrancih, kjer je tudi pokopan.

Kozarja uvrščajo v vrsto mohorskih pripovednikov, ki se je začela s Franom Erjavcem, Josipom Jurčičem, nadaljevala pa prek Finžgarja, Meška, Preglja, Bevka, Jalna. "Kozar je umetnik lepe slovenske besede, je Slovenec in duhovnik, ki ve, kaj hoče s svojimi deli."

Več na spletni strani Škofije Murska Sobota.