Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je februarja leta 2001 opozorila na škodljivost liberalizacije obratovalnega časa trgovin. Od tedaj se razmere niso izboljšale, ampak so še slabše, zato komisija vnovič opozarja na to škodljivo stanje, pa tudi na izsiljevanja in grožnje, ki jih je danes v nekaterih trgovskih podjetjih še več. Gre za očitne krivice, ko se lastniki in vodstva teh podjetij na svoji poti za dosego cilja ne ozirajo na temeljne človekove pravice in jim človekovo dostojanstvo ni mar.

V trgovinah se delovni čas podaljšuje v noč, delo ob nedeljah pa postaja nekaj stalnega. S popolno liberalizacijo odpiralnega časa trgovin je vlada v to prisilila tudi tiste trgovce, ki sicer tega ne bi počeli. No široko se kršijo zakonska določila o dnevnem in tedenskem počitku.

Znano je, da v trgovini na drobno delajo pretežno ženske in da imajo večinoma pogodbe o delu sklenjene za določen čas. Delovno razmerje za določen čas ustvarja že samo po sebi manjšo socialno varnost. Pogoji za zaposlitev so za ženske dostikrat ponižujoči, posebno, če delodajalec, v nasprotju z ustavo in zakoni, povezuje delovno razmerje s tem, da se delavke odpovedo materinstvu.

Sodobni način življenja in dela že sam po sebi ni naklonjen družini. Zato skoraj povsod družinsko življenje zamira, družinski člani so doma le še srečujejo, za skupno življenje nimajo niti možnosti niti časa. Starši nimajo časa za otroke, stiki med družinskimi člani se rahljajo in krhajo. Posledice so razbite družine ter razdvojeni in slabo vzgojeni otroci. Ob tem pa Slovenci še vedno postavljamo družino med najpomembnejše vrednote in več kot tri četrtine mladostnikov meni, da sta za njihovo življenje zelo pomembna oba starša. Zato je oblast dolžna ukrepati tako, da blaži neugodne vplive na družinsko življenje. Z liberalizacijo odpiralnega časa trgovin pa je povsem po nepotrebnem in samo v interesu določenih trgovinskih lobijev na škodo naroda še okrepila škodljive vplive na družinsko življenje.

Res ima Slovenija dobro organiziran in tudi za evropska merila dolg porodniški dopust, toda vedno manjše število žena ga sploh kdaj izkoristi. Imamo dobro razvito mrežo vrtcev, toda v mnogih se število varovancev zmanjšuje. V osnovnih šolah je vedno manj učencev. Slabe možnosti za pridobitev stanovanja in vedno zahtevnejši pogoji za ohranitev služb mlade družine odvračajo od odločitev za otroke. K tem slabim okoliščinam se sedaj dodaja podaljšani in nedeljski delovni čas, ki družino še bolj razbija in njene člane medsebojno odtujuje. Tudi to prispeva k temu, da se prebivalstvo Slovenije zmanjšuje, da je toliko razbitih družin in otrok, ki so prepuščeni ulici in izpostavljeni kriminalu, nasilju in narkomaniji.

Komisija Pravičnost in mir vnovič opozarja na dejstvo, da mora država z ustrezno ureditvijo ščititi družino in družinsko življenje kot temeljno celico vsake družbe. To izrecno zahteva tudi Ustava Republike Slovenije (53. člen). Potrebno je ustvarjati čim bolj ugodne možnosti za to, da bodo starši in otroci živeli v složni družinski skupnosti, ki bo imela čas zase in za razvijanje medosebnih odnosov. Temu so namenjene večerne ure in še posebej nedelja, ko imajo družinski člani možnost, da vsaj en dan v tednu preživijo skupaj. Uvajanje nočnega in nedeljskega dela, kadar to ni nujno potrebno, je tako nesprejemljivo, zato ga je treba omejiti na najmanjšo možno mero.

Ekonomska rast je potrebna in zaželena, saj varuje ljudi pred materialno revščino, vendar sama po sebi ni dovolj; njeni rezultati morajo biti usmerjeni k izboljšanju blaginje vseh ljudi in na vseh ravneh njihovega življenja, torej tudi k zmanjšanju brezposelnosti, boljši izobrazbi, boljšemu zdravju, večji socialni varnosti in ne nazadnje k večjemu zadovoljstvu in srečnejšemu družinskemu življenju prebivalcev Slovenije.

Zato Komisija Pravičnost in mir poziva:

• Državni zbor Republike Slovenije in pristojno ministrstvo, da pri pripravi novih predpisov o obratovalnem času trgovin upošteva ustavno dolžnost o varstvu družine ter nedeljsko in nočno delo v trgovinah omeji na najkrajši možni čas;
• varuha človekovih pravic, da nameni posebno pozornost varovanju družine kot temeljne ustavne dobrine in človekove pravice;
• delodajalce, da tam, kjer je le mogoče, ukinejo nočno in nedeljsko delo, predvsem pa, da omogočijo zaposlenim staršem nedeljski počitek z družino;
• šole in vzgojne ustanove, da omogočijo otrokom, da prek otroških parlamentov in peticij povedo svoje mnenje o nočnem in nedeljskem delu staršev;
• verne in vse druge ljudi dobre volje, da spoštujejo temeljne človekove pravice tudi tako, da se odpovedo nedeljskim nakupom.

 

V Ljubljani, 15. aprila 2002

Dr. Anton Stres, mariborski pomožni škof,
predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci