Volitve so najbolj osnovna in vsem dostopna oblika soodgovornosti za skupno dobro. S tem pokažemo, da smo zreli ljudje in hočemo sami, skupaj z drugimi državljani, odločati o sebi in svoji prihodnosti. Zato je pravica do udeležbe na svobodnih volitvah najtesneje povezana z našim osebnim dostojanstvom. Do tega pa nimamo samo pravice. Iti na volitve in odgovorno voliti je naša dolžnost. II. vatikanski cerkveni zbor zelo jasno naroča: "Vsi državljani naj se torej zavedajo pravice, ki je hkrati dolžnost, da uporabijo pri volitvah svojo svobodo v prid skupne blaginje" (CS 75, 1).
Nekateri se težko odločijo in se zato raje volitev sploh ne udeležujejo. Vsekakor pa takšna težava ne more opravičiti izostanka z volitev. Spet drugi so razočarani nad politiki in oblastjo. Toda nič ne bomo prispevali k izboljšanju, če se volitev ne bomo udeležili. Če hočemo storiti kaj za to, da bo jutri bolje, lahko storimo samo tako, da odgovorno in skrbno premišljeno volimo. Drugega demokratičnega sredstva za spremembe ni.
Na volitvah smo namreč vsi enaki. Glas vsakega državljana ima enako težo in je zato enako pomemben in enako potreben. Sicer je res, da ima posamezni volivec vtis, da njegov glas ni odločilen. Toda volilni izidi so sad posameznih odločitev, zato noben glas ni zaman in ni brez pomena.
Pred nami so volitve predsednika države. Po ustavi ta nima oblastnih ali vladarskih pristojnosti, pač pa državo predstavlja. To pomeni zastopati najvišje in skupne cilje države in njenih državljanov.
V obdobju, v katerem živimo, se trudimo, da bi odpravili dediščino preteklega komunističnega totalitarnega režima na področju gospodarjenja in financ, zakonodaje, šolstva in javnih glasil, javne morale in poštenja ter varstva človekovih pravic. To pričakuje od nas tudi Evropa. Predsednik slovenske države mora s svojim moralnim ugledom in besedo biti v tem času na čelu teh prizadevanj.
Ko predsednik nastopi svojo službo, mora priseči, da bo spoštoval ustavni red, da bo ravnal po svoji vesti in da bo z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. To nam torej narekuje izbiro takega kandidata, ki je celovito spoštovanje človekovih pravic izpričal s svojim dosedanjim delovanjem, ki ima izostren čut za poštenje in moralna načela, da bo lahko ravnal po svoji vesti, in za katerega je blaginja Slovenije pred lastno koristjo ali koristjo skupine, kateri pripada.
Ta merila so podana v naši Ustavi, izhajajo pa iz splošnih, pa tudi krščanskih moralnih načel. Pomagajo nam lahko pri presoji, kateri predsedniški kandidat naj bo predsednik Republike Slovenije, da bo lahko s svojimi nastopi verodostojno in odločno podpiral prizadevanja za odstranitev posledic nedemokratične in neuspešne preteklosti. Le tako bo prispeval, da bo v vsej polnosti uresničena ustavna opredelitev, da je Republika Slovenija svobodna, demokratična, pravna in socialna država.
V Ljubljani, 17. novembra 1997
Prof. dr. Anton Stres
predsednik komisije Pravičnost in mir
pri Slovenski škofovski konferenci