Teden družine 2016

9.5.2016 Cerkev na Slovenskem Cerkev na Slovenskem, Družina, sšk

Od 9. do 15. maja 2016 bo v Cerkvi na Slovenskem potekal teden družine.

V številnih župnijah bodo ob tej priložnosti pripravili prireditve v zahvalo očetom in materam. Geslo letošnjega tedna bo Družina – tukaj je usmiljenje doma; s tem želijo organizatorji izpostaviti pomen, da je družina prvi kraj, kjer obdarjeni z darovi Svetega Duha živimo telesna in duhovna dela usmiljenja.

Dogajanje ob tednu družine 2016 lahko spremljate tudi na družabnih omrežjih Facebook in Twitter pod oznako #tedendružine.

ZGIBANKA

PLAKAT


GRADIVO

Predgovor
Letos obhajamo teden družine v času priprave na Binkoštni praznik. K tej spremembi je naše škofe nagovorilo sovpadanje dosedanjega termina tedna družine (od praznika sv. Jožefa do praznika Gospodovega oznanjenja Mariji) z velikonočnimi prazniki. Ti so imeli seveda prednost. Hkrati pa letos sovpadata Binkoštni praznik in svetovni dan družine, to je 15. maj. Tako bomo letos obhajali teden družine v tednu pred binkoštnim praznikom. V tem času pa so tudi šmarnice. Ne želimo motiti poteka šmarnic, zato bo obhajanje tedna družine zaznamovano v naslednji obliki:
- Uvod v sveto mašo predstavi vidik usmiljenja v družini. Ob naslonitvi na dnevno božjo besedo je uvod hkrati tudi napoved, kaj bomo ta dan slišali v prebiranju odlomkov iz Svetega pisma.
- Sklep prošenj za vse potrebe, ki zamenja tistega iz knjige, pa je molitev za družine. Še enkrat je podana vsebina usmiljenja za ta dan in prošnja k Svetemu Duhu, kako naj deluje v družinah. Pri tem bomo zajemali pri vzklikih iz litanij Svetega Duha.

Upamo, da bo tudi ta oblika obhajanje tedna družine prinesla želene sadove. Družine naj se veselijo, kako je usmiljenje navzoče v njihovih domovih. Vsi smo hkrati prejemniki in darovalci usmiljenja. Ob tem pa naj začutimo tudi delovanje Svetega Duha. (Medškofijski odbor za družine)


9. 5. – ponedeljek: DRUŽINA – DOM
- BB: Apd 19,1-8; Jn 16,29-33
- dela umiljenja: lačne nasičevati in žejne napajati

Uvod v sveto mašo: Letos obhajamo teden družine v času priprave na Binkoštni praznik, ki bo hkrati tudi svetovni dan družine. Nahajamo pa se še vedno tudi v svetem letu usmiljenja. Vse te vsebine bomo povezali v sporočilo, da je družina prvi kraj, kjer obdarjeni z darovi Svetega Duha živimo telesna in duhovna dela usmiljenja. Družina naj bo zato kraj, kjer je usmiljenje doma.

V teden družine bomo vstopili z dvema telesnima deloma usmiljenja: lačne nasičevati in žejne napajati. Prvi pogoj, da se dobro počutimo sta hrana in pijača. Če družina nima hrane, potem vemo, da je revščina globoko potrkala na njihova vrata. Ne zaustavimo pa se le pri kruhu, mleku, krompirju, in še drugih stvareh, ki jih najdemo po hladilnikih, shrambah, kleteh in zidanicah. Človek je lačen in žejen tudi varnosti, sprejetosti, opogumljanja, razumevanja, sproščenosti, veselja, pohvale. Vstopimo v to bogoslužje s hvaležnostjo za vse te dobrine, ki si jih doma delimo med seboj. Skupaj z Jezusom, ki bo v današnjem evangeliju z veseljem oznanil, da je svet premagal, odstranjujmo vse ovire, ki bi nam onemogočale skrbeti za svoje družine.

Sklep prošenj za vse potrebe: Gospod Jezus Kristus. Tem prošnjam dodajamo v tednu družine še prošnjo za naše družine. Ko si vsaka družina prizadeva ustvariti takšne pogoje, da bi v njej dostojno živeli, se ti najprej zahvaljujemo za skrbne očete in matere, ki znajo umirati sebi, da bi nahranili svoje družine; ki znajo premagovati sebe, da bi bilo drugim v družini dobro; ki se znajo veseliti, ko je vsem v družini lepo. Skupaj z Očetom razlivajta nanje vajinega Svetega Duha, ki je Vir vse dobrote in Studenec žive vode, kakor ga kličemo v litanijah. Naj postanejo vse družine varna ognjišča. Družinam, ki so brez enega od staršev, izkaži še posebno skrbnost z različnimi lepimi presenečenji in pri tem uporabi tudi nas, ki živimo ob takšnih družinah. Zakonce, ki niso obdarjeni s svojimi otroki, razsvetljuj po svojem Duhu, da bodo odkrivali, komu naj podarijo svojo starševsko skrbnost. Vse to te prosimo v velikem zaupanju, saj si naš Odrešenik, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.


10. 5. – torek: DRUŽINA VZGAJA
- BB: Apd 20,17-27; Jn 17,1-11a
- dela umiljenja: nage oblačiti in nevedne učiti

Uvod v sveto mašo: Z današnjim dnem bomo začeli prebirati Jezusovo velikoduhovniško molitev, to je molitev, ki jo je molil po zadnji večerji. V prvem odlomku te molitve nam bo Jezus spregovoril o njegovi skrbnosti za ljudi.
Ob pogledu na družino bomo danes poudarili, da ima vsaka družina nalogo oblikovati svoje člane. Naj nam pri tem pomaga duhovno delo usmiljenja: nevedne učiti. Najbolj osnovne navade si človek pridobi v družini svojih staršev. Pa so to: občutek za urejenost in higieno, pozornost do drugega, hvaležnost, zmožnost opravičiti se, … Tudi najbolj osnovnih opravil se človek nauči doma: zamenjati žarnico, uporabljati metlo in smetišnico, pomivati posodo, in še bi lahko našteli nekaj takšnih opravil. Ne gre za visoka akademska znanja. Vseh teh vsakodnevnih veščin se je treba naučiti in najbolj naraven prostor za to je družina. Blagor tistemu, ki mu njegova družina to omogoča!
K temu dodajmo še telesno delo usmiljenja: nage oblačiti. Poleg tega, da z obleko zavarujemo telo pred mrazom ali vročino, pa je vanjo odeto tudi naše samospoštovanje ali pa z obleko razkrivamo rane, ki jih nosimo v odnosu do samega sebe. K obleki spadajo še modni dodatki, kozmetika in nakit. To so stvari, ki si jih izbiramo, a zanje si je treba pridobiti okus. Pa smo spet v družini. Začutímo danes, kolikšno usmiljenje je izkazano tistemu, ki si v svoji družini pridobi osnovna znanja, okus za svoj izgled in dobre navade.

Sklep prošenj za vse potrebe: Dobri Bog! Sveto Pismo velikokrat govori o tebi kot o našem Očetu, včasih te predstavlja tudi, kakor da si naša Mati. Tvoj ljubeči in skrbni odnos do ljudi naj se preliva na vse zemeljske očete in matere, tudi dedke in babice. Naj jasno prepoznavajo, da mora biti cilj njihovega vzgojnega dela samostojno življenje njihovih otrok, oziroma vnukov. Otroci in mladi naj postanejo sposobni skrbeti za sebe, biti ustvarjalni, sprejemati odgovornost in ustvarjati spoštljive odnose do drugih. Razlivaj na starše, stare starše in otroke svojega Duha, ki je Očiščujoči ogenj, Goreča ljubezen ter Duh ljubezni in resnice. Vse to uresniči po svojem Sinu Jezusu, ki s teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen.


11. 5. – sreda: DRUŽINA IN BOLEZEN
- BB: Apd 20,28-38; Jn 17,11b-19
- dela umiljenja: bolnike obiskovati in žalostne tolažiti

Uvod v sveto mašo: V tednu družine se bomo danes srečali z resničnostjo, ki ji ne more uiti nobena družina, nekatere pa so z njo še posebej zaznamovane – bolezen. Naproti nam stopata dve deli usmiljenja, eno telesno in eno duhovno: bolnike obiskovati in žalostne tolažiti.
Kljub možnosti zdravljenja v strokovno usposobljenih ustanovah, pa je veliko takšnih bolezni in zaznamovanosti, ki jih moramo prenašati doma. Tem lahko prištejemo tudi starostno oslabelost, npr. starih staršev, in osebe s posebnimi potrebami. Ti dve deli usmiljenja 'obiskovati bolnike' in 'žalostne tolažiti' postaneta v družini še bolj izpostavljeni, saj je bolna oseba, starostnik ali oseba s posebnimi potrebami stalno med nami in se z njo ne srečujemo le za kratek čas obiska. Vsem domačim kličeta, naj izkažejo usmiljenje z ustvarjanjem takšnega okolja, da bi se ta član družine čim bolje počutil; naj zazna, da se ga vsi veselijo; naj tej osebi domači zagotovijo, kar bo za premagovanje bolezni ali drugih nevšečnosti potrebovala. Pri tem naj ne pozabijo tudi na možnost prejemanja obhajila na domu, če ne more več v cerkev, in na prejem zakramenta bolniškega maziljenja, ko bo potrebno.
Hkrati je tudi bolna, ostarela oseba ali oseba s posebnimi potrebami poklicana k potrpežljivemu prenašanju bolezni in starosti, sodelovanju pri zdravljenju in terapijah. Zazna naj trud domačih do nje in na svoj način pokaže hvaležnost.
V Božji besedi bosta danes znova stopila pred nas Jezus s svojo velikoduhovniško molitvijo in apostol Pavel s poslavljanjem od starešin efeške Cerkve. Oba izročata v Božje roke tiste, katerim sta posvetila svoje delovanje. Ob obhajanju tedna družine izročajmo Bogu in njegovemu načrtu bolnike, ostarele in osebe s posebnimi potrebami. Z vsako preizkušnjo Bog že ve, kaj hoče narediti tako s preizkušeno osebo kakor z osebami, ki jo spremljajo.

Sklep prošenj za vse potrebe: Gospod Jezus! Prosimo te tudi za družine in še posebej za tiste člane družin, ki so zaznamovani z boleznijo, starostno oslabelostjo ali drugačnimi omejitvami. Prav tako ti izročamo vse druge člane teh družin. Razlivaj nanje Svetega Duha, ki je Duh posinovljenja Božjih otrok in Duh, ki napolnjuje vse vesoljstvo. Vsem preizkušenim članom družine naj vlije vedrino in zaupanje, da tudi njihovo trenutno stanje ima svoj smisel, da jih Ti še na poseben način držiš v svojih rokah in jih oblikuješ. Drugim članom njihovih družin naj odpira oči, da razne preizkušnje niso le breme, bridkost in omejitve, pač pa tudi dar. Naj zaznavajo, kako jim preizkušeni člani družine prinašajo povezanost, občutljivost za drugega, jih usposabljajo, da vidijo kaj je bistveno in kaj je drugotnega pomena. Naj začutijo, kako jih skrbnost za preizkušene člane družine utrjuje v potrpežljivosti, velikodušnosti, zaznavanju majhnih stvari, obvladovanju samega sebe. To prosimo tebe, Jezus, ki si preko trpljenja in smrti prešel v vstajenje iz groba, sedaj pa kraljuješ in nas ljubiš za vekomaj. Amen.


12. 5. – četrtek: PREIZKUŠNJE V DRUŽINI
- BB Apd 22,30;23,6-11; Jn 17,20-26
- dela umiljenja: jetnike reševati, krivico voljno trpeti, žaljivcem odpustiti in grešnike svariti

Uvod v sveto mašo: Po včerajšnjem srečanju družine z bolnimi in ostarelimi osebami, se bomo danes srečali še z drugimi preizkušnjami, ki se dogajajo v mnogih družinah. Odgovor na te preizkušnje bodo kar štiri dela usmiljenja: jetnike reševati, grešnike svariti, krivico voljno trpeti in žaljivcem odpustiti.
Ko govorimo o jetnikih, ne bomo mislili le na tiste, ki so jih sodišča obsodila na prestajanje zaporne kazni. Po naših družinah je še veliko jetnikov, ki so nesvobodni v odnosu do alkohola, tobaka, drog, računalnika in interneta, iger na srečo, gmotnih dobrin, nepravih prijateljstev, nezvestobe. Kakor koli so že padli v jetništvo, potrebujejo usmiljenje. To seveda ni odobravanje, pač pa oblika ljubezni, ki jim hoče pomagati k svobodi. Družina je tista, ki takšnega jetnika ovije z dvema rokama: v eni nosi odločnost, pogovarjanje in pregovarjanje, postavljanje zahtev, po potrebi tudi zunanjo pomoč, z drugo pa ga sprejema, mu odpušča, ga prenaša, spodbuja. Le obe roki skupaj sta tista usmiljenost, ki dajeta jetniku priložnost in podporo, da bi se osvobodil, ne zmoreta pa ga osvoboditi namesto njega.
Pri tem tudi naj nam daje moč Jezusova spodbudo, ki je bila namenjena apostolu Pavlu: »Srčen bodi!« in nas usposablja Jezusova prošnja k Očetu, naj bo ljubezen, s kakršno je Oče ljubil Jezusa, tudi med nami. Priporočimo se tudi današnjemu godovnjaku, sv. Leopoldu Mandiću. Doma je bil iz Črne gore, vstopil v kapucinski red, eno leto bil tudi v Sloveniji – v Kopru, večino svojega redovniškega in duhovniškega življenja pa preživel v Padovi, kjer je leta 1942 umrl. Za svetništvo je dozorel predvsem z delitvijo Božjega usmiljenja v zakramentu svete spovedi.

Sklep prošenj za vse potrebe: Nebeški Oče! Svojo ljubezen nam razodevaš po Svetem Duhu, ki ga kličemo tudi: Obljubljeni od Boga Očeta; Sveti Duh, ki izhajaš iz Očeta in Sina; Sveti Duh, enega bistva z Očetom in Sinom. Ob današnjem pogledu na dogajanja v družini te prosimo, da tega Duha pošlješ v družine, kjer se soočajo z različnimi oblikami nesvobode. Najprej ga podeli tistim članom družine, ki te osebe spremljajo. Usposobi jih, da se čim bolj približajo tvojemu pogledu, ki vidiš v srce in dušo vsakega človeka; naj začutijo, kaj se dogaja v teh preizkušenih osebah. Podari jim svojo modrost, da bodo v odnosu do teh članov znali prav uporabljati tako roko zahtevnosti kot roko miline. Tako jih bodo vodili na pot svobode. Svojega Duha razlij na osebe, ki so zapadle različnim odvisnostim, da bodo začutile svoje stanje in kam jih vodi, če bodo po tej poti nadaljevali. Vlij jim moč in odločnost, da stopijo na pot osvobajanja. Naj sprejmejo pomoč, ki jim jo nudijo domači in osebe, ki so usposobljene za delo z zasvojenimi osebami. To te prosimo po Jezusu Kristusu, ki si ga poslal na svet in je v času svojega zemeljskega življenja sodobnike osvobajal, nam vsem pa zaslužil pravo duhovno svobodo in sedaj s teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen.


13. 5. – petek: POKOJNI OSTAJAJO DEL DRUŽINE
- BB Apd 25,13-21; Jn 21,15-19
- dela umiljenja: mrliče pokopavati in za žive in mrtve Boga prositi

Uvod v sveto mašo: Na petek, dan Jezusovega trpljenja in smrti, se bomo v obhajanju tedna družine zaustavili pri tistih članih družine, ki so že prestopili prag večnosti. Odnos do pokojnih je prav tako del življenja družine. V evangeliju bomo slišali poročilo o dogodku, kako je bil umrli in vstali Jezus navzoč med apostoli in kako je Petra spraševal ali ga ljubi. Prisluhnimo, kako nas k tej ljubezni spodbujajo dela usmiljenja. Telesno delo usmiljenja naroča: mrliče pokopavati in duhovno delo usmiljenja: za žive in mrtve Boga prositi. Odhod družinskega člana v večnost je povezan z žalostjo, saj ta priča, da smo to osebo imeli radi. Kadar je ta oseba močno trpela je odhod tudi osvobajajoč. Slovo od družinskega člana naj bo tudi dejanje sprave – odpustiti pokojnemu in ga prositi odpuščanja. Kristjane pa odhod družinskega člana v večnost močno nagovarja z vero v večno življenje. Prav ta oblikuje nove donose do pokojne osebe. Tako nas ti dve deli usmiljenja spodbujata, da bomo znali obiskovati grob tega družinskega člana in za grob primerno skrbeli. Navzoč naj bo ta član družine v naši molitvi – mi molimo za to osebo, naj ji Bog nakloni srečno večnost. Lahko pokojno osebo tudi prosimo, naj nam pri Bogu izprosi potrebnih milosti. Ob obletnici smrti, na rojstni ali godovni dan, ob obletnici kakšnega drugega osebnega praznika te osebe se je lahko spomnimo z darom za sveto mašo. Velik dar bo tudi, če se bomo spomnili pokojnih v pogovoru in osvežili sporočila, ki so nam jih zapustili s svojimi besedami, zgledom in izkušnjami.
Mnoge družine pa imajo še druge pokojne – otroke, ki jim je bilo onemogočeno rojstvo. Zanje vedo le matere in očetje, morda še kdo od sorodnikov. Onemogočiti otroku rojstvo pušča globoke rane. Kličimo Božje usmiljenje na takšne matere; na vse, ki so jih prepričevali ali silili k temu koraku in vse, ki so to izvedli. Naj jim Bog da milost prepoznati resnico tega dejanja in jih vodi do sprave.

Sklep prošenj za vse potrebe: Gospod Jezus Kristus, dodajamo ti še naslednjo molitev za družine. Na svojstven način so tudi pokojni člani družine. Razlivaj na družine Svetega Duha, ki je »Žarek nebeške luči«. Vsem družinam naj pomaga, da se bodo ob pokojnih zavedale svojih korenin. Svoje pokojne prednike naj se z veseljem in ponosom spominjajo, naj ohranjajo njihovo plemenito duhovno dediščino, naj jim izkazujejo svoje spoštovanjem s skrbnostjo za njihove grobove in naj ostajajo navzoči v njihovih molitvah. Vsem, ki v sebi še nosijo zamere ali krivdo do rajnih, naj pomaga, da jim bodo lahko odpustili in dosegli z njimi spravo. Vse to prosimo Tebe, ki z Bogom Očetom živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.


14. 5. – sobota: DRUŽINA IN DRUŽBA
- BB (dnevna maša): Apd 28,16-20.30-31; Jn 21,20-25
- BB (vigilija): Jl 3,1-5; Rim 8,22-27; Jn 7,37-39
- dela umiljenja: popotnike sprejemati in dvomljivcem prav svetovati

Uvod v sveto mašo (dnevna maša): Sveto pismo spremlja apostola Pavla do njegovega prihoda v Rim, središče poganskega sveta. Čeprav je tam živel v neki obliki hišnega pripora, se je ves predal oznanjevanju Jezusa Kristusa. Ne glede na izvor posameznega človeka, ga je usmerjal h Kristusu. V obhajanju tedna družine bomo danes izpostavili, da se družina ne zapira vase, ampak je odprta okolici v kateri živi. Telesno delo usmiljenja 'popotnike sprejemati' spodbuja tudi cele družine k občutljivosti, kaj se dogaja z ljudmi v njeni bližnji in daljni okolici. Zavejmo se, kako pomembna je sosedska pomoč, kako pomembno je sodelovati pri načrtovanju urejenosti kraja in dogodkov v domačem kraju. Za družino so pomembni tudi dobri odnosi s sorodniki. Ta okolica je tudi župnija. Naj družina podpira svoje člane pri sooblikovanju življenja v domači župniji in na drugih ravneh Cerkve. Klici na pomoč prihajajo tudi od daleč, iz misijonskih dežel, iz krajev, kjer se pojavljajo stiske različnih oblik. Velikodušnost bogati tudi tistega, ki daje. Pridružuje se tudi duhovno delo usmiljenja 'dvomljivcem prav svetovati'. Živimo v družbi, kjer je izobraževanje lahko dosegljivo. A hkrati živimo v času, ko je zmedenost še kako razširjena, posebej na področju vrednot in smisla življenja. Vrednotenje družine je zelo na prepihu. Prav na tem področju lahko družine s svojo izkušnjo najbolj verodostojno pokažejo – pričujejo - poučijo, kakšna oblika življenja zares odgovarja dostojanstvu človeka, varnemu odraščanju in kako je najprimerneje odgovarjati na različne preizkušnje.

Uvod v sveto mašo (Vigilija): Jezus bo ta večer stopil pred nas z zanimivim vzklikom: »Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije!« In naprej pravi še: »Kdor veruje vame, bodo iz njegovega osrčja tekle reke žive vode.« S to prispodobo govori o Svetem Duhu, ki ga podarja vsakemu od nas in poudarja, da ga ne prejemamo le zase, pač pa da bi so odprli okolici.
V obhajanju tedna družine bomo danes izpostavili, da se družina ne zapira vase, ampak je odprta okolici v kateri živi. Telesno delo usmiljenja 'popotnike sprejemati' spodbuja tudi cele družine k občutljivosti, kaj se dogaja z ljudmi v njeni bližnji in daljni okolici. Zavejmo se, kako pomembna je sosedska pomoč, kako pomembno je sodelovati pri načrtovanju urejenosti kraja in dogodkov v domačem kraju. Za družino so pomembni tudi dobri odnosi s sorodniki. Ta okolica je tudi župnija. Naj družina podpira svoje člane pri sooblikovanju življenja v domači župniji in na drugih ravneh Cerkve. Klici na pomoč prihajajo tudi od daleč, iz misijonskih dežel, iz krajev, kjer se pojavljajo stiske različnih oblik. Velikodušnost bogati tudi tistega, ki daje. Pridružuje se tudi duhovno delo usmiljenja 'dvomljivcem prav svetovati'. Živimo v družbi, kjer je izobraževanje lahko dosegljivo. A hkrati živimo v času, ko je zmedenost še kako razširjena, posebej na področju vrednot in smisla življenja. Vrednotenje družine je zelo na prepihu. Prav na tem področju lahko družine s svojo izkušnjo najbolj verodostojno pokažejo – pričujejo - poučijo, kakšna oblika življenja zares odgovarja dostojanstvu človeka, varnemu odraščanju in kako je najprimerneje odgovarjati na različne preizkušnje.

Sklep prošenj za vse potrebe: Dobri Oče. Družini si namenil odlično mesto tako v družbi kot v Cerkvi. Naj tvoj Sveti Duh, ki je »Duh voditelj Cerkve« in »Duh posvečevalec«, napolnjuje družine. Tako bodo človeško družbo plemenitile in gradile tvojo Cerkev. S svojo izkušnjo bodo pomagale premagovati mnoge predsodke in izkrivljene poglede v družbi. Naj delujejo kot sol zemlje, ki družbo ozdravlja, in kot luč, ki v družbi sveti s svojim zdravim okoljem za varno, dostojno in zadovoljno življenje. Napolnjuje naj družine z ljubeznijo do tvoje Cerkve, s katero bodo sooblikovale življenje domačih župnij in dogodkov na drugih ravneh Cerkve. Vliva naj v družine sočutje, da bodo čuteče do ljudi v stiski, pa naj bodo kjer koli na svetu. Posebej naj se veselijo, če zmorejo družbo in Cerkev bogatiti z novimi člani. Veselijo naj se, če boš v njihovi družini koga izbral za duhovnika, redovnika, redovnico ali misijonarja. Naj podpirajo svoje člane, če se bodo čutili poklicane tudi v kateri drugi obliki služiti ljudem. To te prosimo po Kristusu, našem Gospodu. Amen.


15. 5. – nedelja, Binkošti: VERA – DOVOLITI, DA SVETI DUH DELUJE
- BB: Apd 2,1-11; Rim 8,8-17 ali 1 Kor 12,3b-7.12-13; Jn 20,19-23
- darovi Svetega Duha.

Uvod v sveto mašo: Binkoštni praznik – praznik Svetega Duha, ki je bil izlit v naša srca. Letos ga zaznamuje tudi obhajanje tedna družine. Skozi teden smo si ogledali, kako so v življenju družine navzoča dela usmiljenja. Resnično lahko zatrdimo, da je družina tisti kraj, kjer je usmiljenje doma. Prvi je do nas usmiljen Bog sam, poklicani pa smo, da usmiljenje izkazujemo tudi drug drugemu. To ni samo po sebi umevno. Velikokrat to od nas zahteva napor, odpoved, premagovanje samega sebe, pa tudi iznajdljivost in odločnost. Binkoštni praznik nam prihaja naproti z veselim sporočilom: Kakor so apostoli na binkoštni praznik v Jeruzalemu prejeli darove Svetega Duha, jih je Bog podaril tudi nam: že pri krstu, nato še pri birmi. Še naprej nam pošilja svojega Svetega Duha, da bi nas prebujal in bi dovolili tem darovom v nas zacveteti in prinašati sadove. Jezus nam bo ponovno izrekel besedo, ki deluje: »Prejmite Svetega Duha.« To skupno praznovanje naj nas presune s tem Božjim delovanjem v nas in nas nato požene najprej v naše družine, da bomo z njegovim ognjem živeli dela usmiljenja in s tem ustvarjali družine – naše domove v kraje sprejemanja, veselja, spodbujanja, pa tudi odpuščanja in prenašanja drug drugega.

Sklep prošenj za vse potrebe: Troedini Bog! Apostoli so z Marijo enodušno vztrajali v molitvi in prejeli Svetega Duha. Priteguj tudi danes družine, da se bodo z veseljem odpirale Tebi v molitvi in obhajanjem bogoslužij z vso Cerkvijo. Naj tvoj Sveti Duh vliva v družine svoje darove modrosti, umnosti, vednosti, pobožnosti, svéta, moči in strahu božjega. V moči teh darov naj bodo zgovorni pričevalci Tebe, ki si Dobrota, Velikodušnost, Zmernost, Potrpežljivost, Veselje, Blagost, Krotkost, Varnost, Spokojnost, Ljubezen. Tako boš po družinah prepoznaven v tem svetu in družbi, saj nas ljubiš vekomaj. Amen.

Gradivo so pripravili v Medškofijskem odboru za družino.