Stališče Komisije Pravičnost in mir do predloga ekonomskih in socialnih reform za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva

 

Odbor za reforme pri Vladi Republike Slovenije je v začetku meseca oktobra 2005 dal v javno razpravo Predlog konceptov ekonomskih in socialnih reform za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ker gre za zelo pomembne spremembe v našem gospodarskem in socialnem življenju in ravnanju, je razumljivo, da je ta predlog izzval različne odmeve. V javni razpravi želi tudi Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci poudariti nekatere vidike in vrednote, ki jih je treba upoštevati v nadaljnji razpravi o reformah.

 

1. Tržno gospodarstvo in socialna država

Ustava Republike Slovenije opredeljuje našo državo kot socialno državo s tržnim gospodarstvom, ki povezuje svobodno podjetniško pobudo in ekonomsko učinkovitost s socialno odgovornostjo. Zamisel socialne države, ki je v večji ali manjši meri že desetletja uveljavljena v večini evropskih držav, ustreza temeljnim načelom družbenega nauka katoliške Cerkve. Socialna država varuje in podpira družino kot osnovno celico družbe, skrbi za vzgojo in izobraževanje, za socialno varnost in solidarnost z najšibkejšimi člani družbe, je okolju prijazna in sodeluje v prizadevanjih mednarodne skupnosti za pravičnost in mir na svetu.

Ta zamisel socialne države pa nikakor ni v nasprotju z zahtevami po uspešnem gospodarstvu in podjetjih, ki so usposobljena za izzive svetovne konkurence. Nasprotno. Socialna država lahko izvaja solidarnost med državljani le, če gospodarstvo ustvarja dovolj prihodkov. Preden delimo, moramo ustvariti. Solidarnost, h kateri smo moralno zavezani, naravnost zahteva, da ustvarimo uspešno in razvito gospodarstvo v skladu z zahtevami, ki nam jih postavljajo sedanje gospodarske in tehnološke razmere v Evropi in svetu. Zato so ukrepi za povečanje gospodarske uspešnosti in učinkovitosti nujno potrebni, saj je prenavljanje ekonomskega in socialnega sistema stalen in dinamičen proces tudi v drugih evropskih državah.

 

2. Gospodarska uspešnost in solidarnost

Zahteve in vrednote socialne države ter potrebe po uspešnem gospodarstvu se torej nikakor ne izključujejo. Nasprotno, socialna država dosega svoje namene le, če je tudi gospodarsko uspešna. Človeško dostojanstvo pa tudi zahteva, da živijo državljani in državljanke v takih družbenih razmerah, ki sproščajo in spodbujajo ustvarjalnost, delavnost in pošteno iznajdljivost vsakega državljana po njegovih sposobnostih in krepijo zavest odgovornosti za svoj gmotni položaj in za svojo srečo.

Ob tem, ko Komisija Pravičnost in mir soglaša, da je potrebno povečati uspešnost našega gospodarstva, želi enako močno poudariti, da gospodarska uspešnost ni sama sebi namen. Njen namen je socialna država, ki vsakemu omogoča, da lahko razvije svoje sposobnosti ter lahko poskrbi zase in za svoje najbližje. Gospodarska uspešnost, ki jo pričakujemo od predlaganih reform, tudi ne sme koristiti samo enemu delu prebivalstva. Sadov pričakovane uspešnosti morajo biti deležni vsi državljani. A tudi žrtve, ki jih bodo predlagane reforme zahtevale, morajo biti pravično porazdeljene.

Od vlade Republike Slovenije pričakujemo, da bo znala bremena reforme porazdeliti s pravim čutom za pravičnost in solidarnost z najšibkejšimi v naši državni skupnosti. Od politikov, oblikovalcev javnega mnenja in socialnih partnerjev pa pričakujemo veliko mero odgovornosti za skupno prihodnost naše države.

 

3. Cilj reform: gmotna, kulturna, moralna in duhovna blaginja

Končno želi Komisija Pravičnost in mir poudariti, da vsega, kar potrebujemo za srečno življenje, tudi najuspešnejše gospodarstvo ne more dati. »Človek naj ne živi samo od kruha …« (prim. Mt 4, 4). Za srečo so poleg osnovne gmotne in socialne varnosti potrebna predvsem prijateljska medčloveška razmerja, ubrano družinsko življenje v zdravem naravnem okolju in ne nazadnje lastno kulturno, moralno in duhovno bogastvo, ki človeku omogoča resnično osmišljanje bivanja.

Pričakujemo, da reformna prizadevanja ne bodo šla na škodo varovanja in zaščite družine ter vzgoje za duhovne in splošne moralne vrednote. Pošteni, zreli, odgovorni, solidarni, pogumni in optimistično usmerjeni državljani in državljanke, ki živijo in delajo v humanih delovnih okoljih z odkritimi in pristnimi medosebnimi razmerji, so tudi pogoj za uspešna in ustvarjalna podjetja. Ne samo gmotno, ampak tudi kulturno in duhovno bogata narodna skupnost je naš namen in prihodnost.

Ljubljana, 25. 10. 2005

prof. dr. Anton Stres

mariborski pomožni škof

predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK