Stališče Komisije Pravičnost in mir pri SŠK glede raziskovanja pri verskih obredih

 

Ljubljana, 2. november 2007

 

Stališče Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) glede »raziskovanja« pri verskih obredih na dan volitev

 

Neposredno pred prvim krogom predsedniških volitev je slovenska javnost izvedela, da je izredni profesor politologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, dr. Igor Lukšič v okviru svojega predmeta angažiral študente, da so 21. oktobra letos obiskali nedeljska bogoslužja z namenom opazovati duhovnike in vernike med verskim obredom oziroma neposredno po njem, če bo kdo od njih pozival zbrane »naj se udeležijo volitev in volijo za določenega kandidata«. Pozneje se je še izvedelo, da tako poizvedovanje omenjeni profesor izvaja že dlje časa.

V Cerkvi smo se glede opisanega delovanja dr. Lukšiča najprej vzdržali obširnejše presoje. Pričakovali smo, da bo strokovna javnost tovrstno delovanje jasno odklonila, ker pa pristojne akademske oblasti na opisani dogodek uradno niso reagirale, oziroma so ga nekateri celo zagovarjali, želimo širšo javnost opozoriti na naslednja dejstva.

1.  Dejstvo je, da je prof. dr. Igor Lukšič s svojim tajnim »raziskovalnim delom« pridobival osebne podatke in informacije občutljivega značaja, kamor sodijo informacije o političnem in o verskem prepričanju posameznikov. Tako ravnanje že samo po sebi predstavlja kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov (ZVOP-1). Zatrjevanje, da pri navedeni raziskavi ni bilo zbiranja osebnih podatkov, je neresno. Nobene strokovno vodene raziskave namreč ni mogoče izvajati brez uporabe določenih podatkov in ustreznih evidenc. V konkretnem primeru je očitno, da so se zbirali osebni podatki o političnem in verskem prepričanju posameznikov in to celo glede točno določenih političnih vprašanj. Ob tem se je mogoče resno vprašati, kdo ima dostop do tako zbranih podatkov, kako so te občutljive informacije shranjene, s kakšnimi nameni se bodo obdelovale, komu so bile posredovane in ali so posledično kršena tudi posebna pravila o varovanju osebnih in zaupnih podatkov na Univerzi v Ljubljani. Le-ta določajo, da so podatki o verskem in političnem prepričanju občutljivi podatki, ki morajo biti vestno in skrbno shranjeni ter obdelovani. 

2. Posebej želimo poudariti, da resna opazovalna metoda, skladna z etiko znanstvenega raziskovanja, zahteva predhoden pristanek opazovanih oseb. Tega v tem in prejšnjih podobnih primerih ni bilo. Tudi nadziranje in zbiranje informacij o pogovorih vernih državljanov po verskih obredih je kršenje ustavno zagotovljenih človekovih pravic, zlasti pravice do zasebnosti in do svobode veroizpovedi. Tovrstno »raziskovanje« je bolj podobno vohunjenju kakor raziskovalni dejavnosti, vredni tega imena. Zato se zastavlja vprašanje, ali niso takšne raziskave predvsem pritisk in nadzor, kakršen je bil v navadi v preteklem totalitarnem komunističnem režimu.

3.  Poleg tega je obravnava verskega obreda kot potencialno politične dejavnosti tudi objektivno žaljiva. Vsebina projekta predstavlja nedopustno sumničenje in neutemeljeno stigmatizacijo delovanja Cerkve, je navaden ideološki aktivizem in predstavlja zlorabo študentov v politične namene. Za katoliške študente je opisano »raziskovalno« opazovanje lastnega verskega obreda še posebej v nasprotju z njihovo svobodo veroizpovedi.

4. Posebno močno težo pri ovrednotenju obravnavane raziskave ima dejstvo, da je omenjeni visokošolski učitelj podpredsednik in eden od ideologov stranke Socialnih demokratov. Na njeni spletni strani (http://www.socialnidemokrati.si) najdemo program stranke, kjer v poglavju z naslovom Demokratična tranzicija je končana očita Katoliški Cerkvi vmešavanje »v politiko, šolstvo, medije in vsiljevanju njenih vedenjskih vzorcev v javno sfero z namenom, da bi jo obvladala in si jo prilastila.«  Očitno je, da stranka Socialnih demokratov Katoliški Cerkvi odreka pravico do resnično svobodnega vzgojnega in izobraževalnega delovanja, do pojavljanja v medijih, do javnega izražanja verskega prepričanja in sploh do javnega delovanja. To pomeni spodbujanje k nestrpnosti in kršitev 7. člena Ustave RS, po katerem je delovanje verskih skupnosti svobodno. V tej luči postane povezava med obravnavano »raziskovalno« dejavnostjo prof. Lukšiča na javni akademski ustanovi in njegovim ideološkim delovanjem kot podpredsednika politične stranke očitna. Statut Univerze v Ljubljani pa določa, da »na Univerzi ni dopustno delovanje političnih strank.«

Komisija Pravičnost in mir pri SŠK je začudena, da predavatelj na Univerzi v Ljubljani, ki je hkrati visok funkcionar politične stranke, uporablja svoj pedagoški položaj za dejavnost, ki je etično nesprejemljiva, v več ozirih protipravna, brez strokovne oziroma znanstvene vrednosti in v nasprotju z avtonomijo javne univerze. Menimo, da navedena raziskava služi zgolj političnim namenom, vzbujanju nezaupanja in stigmatiziranju duhovnikov in vernikov. Zato Komisija Pravičnost in mir take postopke odločno odklanja in pričakuje, da se bodo tudi pristojni  državni in akademski organi do očitno sporne raziskave ustrezno opredelili.

 

msgr. dr. Anton Stres
celjski škof
predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK